Jubilejnih dvajset let pisane besede slepih in slabovidnih
Pretekla sobota je minila v znamenju umetnosti tistih, ki gledajo skozi drugačne oči. Izvedli so namreč že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov, in 20. obletnico Združenja prijateljev slepih Slovenije. Ob tej priložnosti je svojo novo pesniško zbirko Skale na vlado predstavil Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbenik in glasbeni pedagog, ki se je v delu poigral z desetimi preludiji, ki so poleg pesniške zbirke izšli tudi na zgoščenki. Delo je izšlo s pomočjo Združenja prijateljev slepih Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dogajanje so med drugim posvetili tudi mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra.
»V teh 20 letih je srečanje našlo svoje mesto v celjski občini. Iz slovenskega srečanja je preraslo tudi v mednarodno dogajanje, saj običajno gostimo tudi tuje avtorje. Žal nam slednje trenutno finančno ni omogočeno, saj si to z razpoložljivimi sredstvi težko privoščimo,« je dejal predsednik literarnega foruma Biseri Savinje in član Združenja prijateljev slepih Slovenije Sebastjan Kamenik. Po njegovih besedah se zato ustvarjalci iz tujine odzovejo z deli, a ne pridejo v Celje, saj tudi njim to predstavlja finančni zalogaj. Srečanje je bilo nekaj časa edinstveno tako v Evropi kot v svetu, z leti pa so se začele pojavljati pobude tudi drugje, kar so v Združenju prijateljev slepih Slovenije pozdravili. »Z vizijo ustanovitelja združenja, gospoda Zvonka Perliča, društvo še vedno živi, deluje in vztraja,« je dodal Kamenik. V preteklosti so v združenju pomagali tudi številnim avtorjem, tako da so odkupili njihova literarna dela, jih pomagali izdati ali jih promovirali.
Skale na vlado
Skale na vlado je že peta pesniška zbirka, ki jo je izdal Vlado Skale, ki se je v naslovu zbirke hudomušno poigral s svojim imenom. »Delo je nastajalo leta, saj sem bil zelo izbirčen pri tem, kaj želim, da je notri,« je pojasnil pesnik. Zbirka je sestavljena iz desetih preludijev, ki jih je Skale poimenoval »preljubiji«. Vlado Skale piše že od osnovne šole, torej 50 let, in je vsestranski umetnik, saj je v skupinah SRP in Kladivo, konj in voda igral tolkala. Slednja je tudi poučeval v velenjski, šoštanjski, žalski in škofjeloški glasbeni šoli. Rad bere tudi prozo in poezijo, kot pravi, so mu najljubši ruski, ameriški in nemški avtorji, a tudi slovenski, kot so Vitomil Zupan, Taras Kermauner, Evald Flisar, Gregor Strniša in Tomaž Šalamun. Ob tem je Sebastjan Kamenik poudaril, da aktualno delo nima dodane vrednosti le za slepe in slabovidne, temveč za celotno slovensko kulturo. Knjigo je oblikovala močno slabovidna umetnica Rosana Lorbek, ki je do zdaj oblikovala že mnogo pesniških zbirk in z Združenjem prijateljev slepih Slovenije izpeljala že dve razstavi. »Ljudje se sploh ne zavedajo, koliko truda človek s tako hudo izgubo vida vloži, da ustvari nekaj takšnega,« je poudaril Kamenik.
Foto: LJ
Več preberite v zadnji številki Novega tednika, ki je izšla 17. 10. 2024.
