Po poteh prijateljstva, solidarnosti in zaupanja
Muzej premogovništva Slovenije je po nekajtedenskem zaprtju zaradi rednih vzdrževalnih del v torek spet odprl vrata za obiskovalce. Čeprav zdravstvene razmere še vedno krojijo tudi vsak dan pod zemljo, je mogoče v rovih vsaj za trenutek pobegniti od ponorelega sveta in odpotovati v preteklost.

Ob obisku Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, ki je nastal na podlagi dela številnih generacij slovenskih rudarjev, se je treba pripraviti na pustolovščino, kot je še niste doživeli. Svet 160 metrov pod zemljo, ki so ga v preteklosti čutili, v njem delali in živeli številni rudarji, je že več kot dve desetletji na ogled vsem. Večkrat nagrajen podzemni muzej premogovništva nas vrne v preteklost in razkrije rudarski poklic. Za kratek čas lahko obujemo čevlje rudarjev, se spustimo pod površje zemlje in se podamo na zanimivo pot v nekoč dejavne rove jame Škale, ki so zdaj del muzeja. Med podzemno pustolovščino se naužijemo tudi značilnega vonja po premogu in lesu, se iz oči v oči srečamo z ogromnim strojem in se smejimo ob rudarskem humorju.
V spremstvu vodnikov v premogovnik vstopimo povsem enako, kot so vanj vstopali rudarji v prejšnjem stoletju. Oblečeni v rudarska oblačila, površnik in pokriti s čelado se, opremljeni z rudarsko malico, po Starem jašku iz leta 1888 spustimo v globino. V uri in pol si v podzemnih rovih ogledamo slikovito predstavitev, kako so rudarji delali nekoč in kakšno je njihovo delo danes. Zgodbo oblikuje osemnajst scen in petnajst lutk rudarjev, ki oživijo s sodobno avdiovizualno opremo. Na podzemnem potepu spoznamo mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega premogovnika in se za konec nepozabnega doživetja zapeljemo še s podzemno železnico. Pred vrnitvijo v resničnost si lahko ogledamo še belo garderobo, kjer je predstavljena zbirka razvoja premogovništva in rudarsko stanovanje iz leta 1930.
Kultura, zabava in kulinarika
Pot v premogovniške rove so v zadnjih letih našli številni dogodki. Kulturni, izobraževalni, zabavni in zadnja leta vedno pogosteje tudi kulinarični. »V jamskem delu Muzeja 160 metrov pod zemljo smo organizirali koncert svetovno znane skupine Laibach, v Ligijevem salonu je bil v sodelovanju z največjo spletno stranjo za igranje pokra na svetu PokerStars prvič v Sloveniji organiziran ekstremni turnir pokra, globoko pod površjem so pripravili tudi neprecenljivo kulinarično doživetje z Ano Roš, prejemnico prestižnega naziva najboljše kuharice na svetu. Že nekaj let ustvarjamo tudi odlično petzvezdično turistično doživetje Velenje Underground, ki združuje snovno in nesnovno tehnično ter kulturno dediščino Šaleške doline ter jo povezuje z vrhunsko lokalno kulinariko. Obiskovalci muzeja za nekaj ur postanejo del rudarskega časovnega stroja, ki jih vrne v zgodovino pridobivanja premoga v dolini. V najgloblji rudarski jedilnici jih čaka vrhunski štirihodni jedilnik z izbrano vinsko ponudbo ter glasbenimi presenečenji,« razlaga Tadeja Jegrišnik, vodja službe za odnose z javnostmi.
»Za letos si predvsem želimo, da bi se razmere umirijo in bi končno tudi v turizmu lahko lažje zadihali. Ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov pričakujemo več organiziranih in napovedanih skupin šolarjev ter drugih skupin, zaradi katerih tudi ohranjamo premogovniško dediščino. Dogajanje 160 metrov pod zemljo želimo z zanimivimi dogodki približati čim več ljudem, a ne samo obiskovalcem muzeja, ampak tudi različnih prireditev,« je povedala Tadeja Jegrišnik. |
S spoštovanjem do preteklosti in v sodelovanju z Zavodom za turizem Šaleške doline je muzej premogovništva ustvaril tudi turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi, ki pomaga razkriti povezanost domačinov z velenjskim lignitom. Zgodbo o potopljenih vaseh obiskovalcem na svojevrsten in zanimiv način razkrivajo pripovedovalci globoko pod zemeljskim površjem. Edinstvena pripoved se nadaljuje v zunanjem delu muzeja ter na jezeru, ki je nastalo zaradi premogovništva in kjer udeležence čaka tudi virtualen potop. |
Velenje Underground je edinstveno kulinarično podzemno doživetje, ki uresničuje zaveze zelene butične Slovenije za petzvezdična doživetja. Pripravlja ga Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju z muzejem premogovništva. Obiskovalci se spustijo v jamski del muzeja, kjer v najgloblji evropski jedilnici okusijo »knapovsko« okolje in vrhunske jedi ekipe priznanih kuharskih mojstrov. V muzeju obiskovalce čaka vodnik, ki jih opremi z lučko in s čelado. Po skoku čez kožo, »knapovskem« pozdravu iz kuhinje in rudarskem pozdravu Srečno se z najstarejšim dvigalom v Sloveniji spustijo v rudniški rov na eni najdebelejših plasti premoga na svetu. Ogledajo si najzanimivejše dele podzemlja, ki na presenetljiv način pripovedujejo zgodbo o rudarjenju. Obiskovalci nato vstopijo v najglobljo jedilnico v Evropi, ki je urejena 160 metrov pod zemljo. Tam jih natakarji in vrhunski kuharji razvajajo z izvirnimi jedmi, ki so jih navdihnile lokalne sestavine in rudarska tradicija. Štajgerjevo južno spremljajo izbrana vina in glasbena animacija. Po kulinaričnem doživetju jih čakajo še razburljiva vožnja s podzemnim vlakom, vrnitev na površje z dvigalom in vstop v rudarsko črno garderobo. |
Muzej premogovništva Slovenije je tudi del mobilne aplikacije Lov na svetilko skrivnosti. Interaktivna igra omogoča vpogled v svet skrivnostnega Velenja, tudi v premogovniški muzej, ki se predstavlja kot adrenalinska, gastronomska in družinska destinacija, tudi nekoliko skrivnostna. Mobilna aplikacija Lov na svetilko skrivnosti je namenjena družinam z otroki, zato pri premagovanju osemnajstih izzivov pri odkrivanju skrivnostnega Velenja pomaga znana junakinja Pika Nogavička. Dveurna dogodivščina vodi po zanimivih točkah mesta, kjer se odklepajo starodavni izzivi, ki razkrijejo mesto skrite svetilke. Na vsaki točki sta na voljo zanimiva zgodba in galerija slik z navodili ter nasveti za rešitev izziva. |
Muzej premogovništva Slovenije je v približno dvajsetih letih delovanja obiskalo več kot pol milijona obiskovalcev iz več kot štiridesetih držav s celega sveta. Muzej je multimedijsko opremljen v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku. Prejel je številna priznanja, med drugim posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, Valvasorjevo priznanje, Fordovo nagrado za ohranjanje tehnične dediščine in zlati grb Mestne občine Velenje. |
Foto: arhiv PV in ZTŠD
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se