Andraž Purg

Gre za več ustanov, zavodov, od katerih je kmetija prejela tudi visoke zneske. Celjska bolnišnica naj bi lani za izdelke kmetiji – glede na aplikacijo Erar – izplačala več kot 15 tisoč evrov, Meja Šentjur skoraj 70 tisoč evrov. Med zavodi, ki so naročniki izdelkov omenjene kmetije, so tudi številni vrtci, osnovne šole in domovi za starejše s Celjskega. Nekaterim smo poslali vprašanja, ali glede na odmevnost primera in domnevne nepravilnosti na kmetiji še vedno naročajo pri omenjenem ponudniku.

Še vedno kupujejo na kmetiji

Erar pokaže, da je več kot 30 ustanov in javnih zavodov na Celjskem v zadnjih letih rednih naročnikov izdelkov kmetije, ki je bila v središču pozornosti v preteklih tednih zaradi domnevnih nepravilnosti pri vzreji kokoši. Ali je odmevnost primera, kjer so tudi inšpektorji uvedli nadzor in ugotovili domnevne nepravilnosti, vplivala na to, da bi kdorkoli od njih s kmetijo prekinil sodelovanje?

V Psihiatrični bolnišnici (PB) Vojnik so nam odgovorili, da z omenjenim podjetjem še vedno sodelujejo: »Po zadnjih informacijah vodje kuhinje so bila jajca, ki so jih po pogodbi zavezani dobaviti, dobavljena iz drugega vira.«

V Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško pravijo, da je bila omenjena kmetija pri njih izbrana preko javnih naročil za štiri sklope, med njimi tudi za jajca, ki jih na kmetiji niso naročali: »Pri njih naročamo tiste izdelke, ki so se med sodelovanjem izkazali za dovolj kakovostne, predvsem za nekatere mlevske izdelke in ekološke mlevske izdelke. Naročila so bolj izjema kot redna praksa.«

Iz Vrtcev občine Žalec so pojasnili, da je vrtec kot javni zavod zavezan k naročanju živil na podlagi javnega naročila. »Z omenjenim ponudnikom imamo sklenjen okvirni sporazum za skupino jajca. Kot stranka okvirnega sporazuma je bil izbran kot ponudnik, ki na podlagi meril pri pregledu prejete dokumentacije izpolnjuje pogoje.« Dodali so, da od pristojnega inšpektorata zaenkrat niso prejeli navodil ali ugotovitev, ki bi lahko bili razlog za prekinitev okvirnega sporazuma. »Omenjenemu ponudniku je bil posredovan dopis z opozorilom o obveznem upoštevanju razpisnih pogojev in o možnosti izključitve iz razpisanega sklopa v primeru njihovega neupoštevanja.«

Tudi v domove

Kot so dejali v Domu ob Savinji Celje, trenutno nabavljajo po javnem razpisu, objavljenem leta 2022 za obdobje med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2025. »Za vsak razpisan sklop živil so v prvi fazi sklenjeni okvirni sporazumi za tri leta z vsaj tremi ponudniki. Za sklop jajca sta prispeli dve ponudbi, oba ponudnika imata za tri leta priznano usposobljenost, eden od njiju je tudi M. M. Kaučič,« so pojasnili. V omenjenem obdobju je pri vsakem preverjanju cen imel ugodnejšo ponudbo M. M. Kaučič, so dejali. »Jajca še vedno naročamo pri kmetiji Kaučič, ker ni bilo ugotovljenih neskladij pri dostavi in uporabi jajc, ki so jih dostavljali. Zato tudi ni pogojev za prekinitev pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročanja oziroma na podlagi Zakona o javnem naročanju.«

V Domu starejših Šentjur so pojasnili: »V letu 2024 smo sodelovali s podjetjem M. M. Kaučič, dobave so bile izvedene na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. Ob koncu leta smo izvedli novo javno naročilo, na katerem navedeno podjetje za dobavo jajc ni bilo več izbrano.« Dodali so, da jim podjetje na podlagi novega sklenjenega okvirnega sporazuma dostavlja samo še zakuhe za juho in testenine.

S kmetijo sodeluje tudi Meja Šentjur

Zgovoren je podatek glede Meje Šentjur, katere izdatki za kmetijo iz Gornjih Ivanjcev so v letu 2024 znašali več kot 68 tisoč evrov. V šentjurski Meji se sicer v velikem delu ukvarjajo s prirejo jajc. Na vprašanje, kaj so naročali pri omenjeni kmetiji, so odgovorili, da jajca. »Bila so nabavljena zaradi zagotavljanja zadostnih količin in nadaljnje prodaje različnim kupcem,« so pojasnili.

Med naročniki izdelkov kmetije iz Gornjih Ivanjcev so glede na podatke Erarja tudi Vrtec Velenje, Vrtec Zarja Celje, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Lambrechtov dom Slovenske Konjice, Dom starejših Šentjur, Vrtec Slovenske Konjice, Osnovna šola Mozirje, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom upokojencev Polzela, osnovne šole Polzela, Štore, Prebold, Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur ter osnovne šole Vransko-Tabor, Vitanje, Podčetrtek, Vrtec Šoštanj, Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, Javni zavod Vrtec Zreče, Osnovna šola Zreče, IV. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje in I. osnovna šola Celje.

Tudi celjska bolnišnica je ena večjih strank kokošje farme, Kot pravijo v bolnišnici, naj bi z omenjenim podjetjem bolnišnica pogodbeno sodelovala že od leta 2005. Zadnja pogodba s podjetjem je bila sklenjena 18. decembra leta 2023 za obdobje treh let. 

Ugotovili več neskladnosti

»V okviru inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da so kokoši v več kletkah prenaseljene, da gnezda nimajo ustreznega dna in da v več kletkah manjkajo plastične zavese, ki morajo biti nameščene okoli gnezda. Pri pregledu kokoši je bilo ugotovljeno, da imajo živali zunanje zajedavce – pršice. Iz dnevnika veterinarskih posegov je razvidno, da živali niso bile zdravljene,« so sporočili iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri pregledu higienskega stanja kletk so inšpektorji ugotovili, da so v več kot četrtini kletk brskalniki neočiščeni in da je na njih debela plast iztrebkov.

Med nadzorom so bile najdene tri kokoši, ki so poginile, od tega je bil en kadaver starejši. »Evidenca pogina ni bila vodena dnevno, prav tako niso dnevno odstranjevali mrtvih kokoši. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno tudi, da hlev v zimskem času nima na voljo dovolj naravne svetlobe ter da živalim ni bilo zagotovljene dovolj umetne svetlobe,« je še navedeno v izjavi za javnost. Lastniku kmetije so inšpektorji vročili tako imenovano ureditveno odločbo z roki za odpravo neskladnosti. Neskladja na področju varne hrane in zaščite živali niso bila zaznana v tolikšnem obsegu, da bi bilo zaradi zavarovanja zdravja živali in ljudi treba sprejeti nujne ukrepe na podlagi skrajšanega postopka. »V nadaljevanju bo za ugotovljena neskladja uveden tudi prekrškovni postopek,« so še zapisali v upravi.

Jajca zavajajoče označena

Slednja je opravila tudi izredni inšpekcijski nadzor registriranega obrata na področju predelave živil rastlinskega izvora. Obrat se ukvarja s proizvodnjo jajčnih testenin ekološkega izvora. Pri pregledu so bile ugotovljene higiensko-tehnične pomanjkljivosti. Poleg tega je bil opravljen nadzor nad označevanjem in pakiranjem jajc tudi v pakirnem centru za jajca in registriranem obratu, ki distribuira tudi jajca drugih dobaviteljev. Inšpektorji so med drugim ugotovili, da je izvajalec dejavnosti v pakirnem centru lastna jajca označeval z oznako, ki pripada drugemu izvajalcu dejavnosti. Jajca so bila v prometu zavajajoče označena kot kokošja jajca iz ekološke reje. Da gre za neskladje oziroma zavajanje potrošnikov, je potrdil tudi pregled pri izvajalcu dejavnosti, čigar oznaka je bila zlorabljena. Njegov žig se namreč razlikuje od ponarejenega žiga, ki je bil uporabljen v pakirnem centru, kjer je bil opravljen nadzor. Izvajalcu dejavnosti registriranega obrata na območju Gornjih Ivanjcev je bilo zato z ustno odločbo odrejeno, da mora nemudoma izvesti postopke umika in odpoklica za vsa jajca, ki so neustrezno označena, saj takšno ravnanje predstavlja zavajanje potrošnikov.

Andraž Purg

V zadnjih petih letih je bilo na omenjeni kmetiji izvedenih več nadzorov v zvezi z zaščito kokoši nesnic ter meritve in nadzor salmonel v jati. Nadzori v letih 2021 in 2023 v zvezi z zaščito kokoši nesnic so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. »Neskladja so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel,« so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Reja brez kletk po letu 2028

Ko je primer domnevnih nepravilnostih na omenjeni kmetiji prišla na plan, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejali, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah. »Prehod na rejo brez kletk mora biti postopen, saj morajo biti upoštevani dejavniki, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo. Zagovarjamo dialog, zato bo datum, ko bo ukrep stopil v veljavo, odvisen tudi od pogovorov z vsemi udeleženci in od zagotovitve finančnih sredstev,« so zapisali v izjavi za javnost.

Na ministrstvu pravijo tudi, da so v zadnjem letu že bili opravljeni konkretni koraki za spremembo zakonodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk stopilo v veljavo, je odvisno predvsem od pogovorov z vsemi udeleženci in od zagotovitve finančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028. V obstoječem programskem obdobju skupne kmetijske politike so že na voljo finančne spodbude za rejce, ki redijo živali nad dovoljenimi zakonskimi standardi – sofinanciranje naložb za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in neposredna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upoštevanje nadstandardov v reji.

Ministrstvo šteje ukrepe

»Prizadevanja za dvig standardov bomo v naslednjih mesecih še nadgradili. V pripravi je shema, ki bo podprla rejce, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali. V preteklem letu smo začeli analizo stanja reje v kletkah in pripravo strategij za prehod na alternativne reje za kokoši nesnice in svinje. Na svetu kmetijskih ministrov v Bruslju smo dali pobudo komisiji, naj nadaljuje pripravo zakonodajnih dosjejev, vezanih na dobrobit živali. Med njimi je tudi dosje na temo reje v kletkah. Želimo, da bi bila zakonodaja na tem področju urejena na celotnem ozemlju EU, saj gre za skupni trg. Prav tako smo lani imenovali delovno skupino za več lokalne hrane v javnih zavodih. S tem, ko smo predpisali odstotek živil iz ekološke proizvodnje, ki zdaj znaša 15 odstotkov, smo usmerili javne zavode k nakupu živalskih proizvodov iz rej, ki trenutno dosegajo najvišje standarde dobrobiti na našem trgu,« trdijo na kmetijskem ministrstvu.

Tudi v upravi za varno hrano so v preteklem letu sprejeli ukrepe, s katerimi, kot pravijo, poskušajo izboljšati tako preventivne dejavnosti kot nadzor nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali. »Pri reorganizaciji letnih pregledov smo lani prvič vpeljali oceno tveganja, s katero poskušamo pogostost pregledov določiti glede na to, kako tvegana je reja z vidika nepravilnosti. Prav tako smo kadrovsko okrepili inšpekcijo in okrepili nadzor na terenu, kar kaže tudi statistika odvzetih živali. Za bolj učinkovit pregon kaznivih dejanj mučenja živali smo se povezali s tožilstvom in forenzičnim patologom,« še pojasnjujejo na ministrstvu.

Poziv ustanovam

Januarja se je na omenjen primer odzval tudi Sindikat kmetov Slovenije, ki je ostro obsodil neupoštevanje predpisov za dobrobit živali v obratih za prirejo jedilnih jajc in kršenje predpisov o varni hrani. V sindikatu so posnetke, ki so zaokrožili v javnosti, označili kot »hud udarec za vse slovenske kmete, ki redijo perutnino v okviru evropskih standardov za rejo kokoši nesnic.«

Že takrat je sindikat pozval pristojne ustanove, naj opravijo temeljito in strokovno preiskavo ter v primeru ugotovljenih neskladij ukrepajo v skladu z zakonodajo: »Hkrati odgovorne ustanove pozivamo, naj uvedejo ustrezne postopke zoper posameznike in organizacije, ki so kršili biovarstvene predpise in ogrožali javno zdravje, ker niso takoj posredovali informacij pristojnim ustanovam,« so še dodali. Od ministrstva za kmetijstvo in državnih organov pričakujejo, da v najkrajšem času pripravijo ukrepe za naložbe v sistem prireje perutnine, da bo lahko kmet te ukrepe lahko koristil v dobrobit živali. Prav tako pozivajo vse, ki za določena neskladja vedo, da o tem obvestijo pristojne. Tudi zaradi dobrega imena vseh tistih, ki delajo pravilno in za živali dobro skrbijo. »Objavljanje domnevnih kršitev na podlagi osebnega mnenja in včasih tudi zlonamernih podtikanj v luči konkurenčnega boja na družbenih medijih in drugih javnih medijih meče slabo luč na domače kmete, ki niso nič krivi, kar odvrača ljudi od kmetovanja in dviguje ceno naše hrane,« so še dodali v sindikatu.