Zaključek Forma vive 2013 in odprtje razstave Janeza Lenassija
V Galeriji Božidar Jakac bomo v soboto, 27. julija 2013, ob 20. uri, zaključili z letošnjim Mednarodnim simpozijem kiparjev Forma viva 2013 in odprli razstavo Janez Lenassi, Skulpture v kamnu. Nove pridobitve Forme vive bo predstavil kustos Goran Milovanović, o delih Janeza Lenassija pa bo spregovorila kustosinja Obalnih galerij Piran, Nives Marvin. Kulturni program bo sooblikoval Pihalni orkester Kostanjevica na Krki.
Razstava del Janeza Lenassija bo odprta do 15. septembra 2013.
Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva s štirimi povezanimi ustvarjalnimi prizorišči in z bogato tradicijo je fenomen v svetovnem merilu in kot tak uveljavljena »blagovna znamka«. Sodi namreč med najstarejše na svetu; po nam znanih podatkih je celo najstarejši delujoči simpozij. Po jubilejnem letu 2011, ko smo slavnostno obeležili 50-letnico, ohranjamo v letošnjem letu kontinuiteto delovanja na delovišču v Kostanjevici na Krki, s čimer obeležujemo 25. izvedbo simpozija na delovišču ob Galeriji Božidar Jakac. Dejavnosti letošnje Forme vive so se sicer začele že junija, ko so kolegi iz Obalnih galerij Piran, ki skrbijo za delovišče na polotoku Seči, organizirali posvetovalni simpozij o prihodnosti Forme vive, na katerem so udeleženci sklenili, da je smotrno nadaljevati na začrtani skupni poti, zato je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo ponovno zapela kiparska dleta na Portoroškem simpoziju.
Za jubilejni 25. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2013 v Kostanjevici na Krki smo letos prejeli kar 124 vlog kiparjev iz 39 držav sveta, kar samo utrjuje prepoznavnost simpozija v svetovnem merilu ter nam daje dodaten motiv za delo v prihodnje. Za letošnjo izvedbo simpozija je strokovna komisija izbrala tri predstavnike različnih šol: Donald Buglass prihaja iz Nove Zelandije, Liliya Pobornikova iz Bolgarije, domač predstavnik pa je Mitja Stanek. Kljub različnim slogovnim in generacijskim opredelitvam lahko zaključimo, da tudi na letošnjem simpoziju vsaj v dveh primerih nadaljujemo konstruktivistično smer, ki nas je spremljala že leta 2011, skupna točka vseh letošnjih udeležencev pa je nekoliko intenzivnejša karbonizacija lesa, ki skulpturam dodaja značilno črno patino.
Donald Buglass je ustvaril delo z naslovom Ladja. »Ladja« je eliptična, podolgovata in narobe obrnjena silhueta barke, konstruirana iz lesenih obročev, ki med sabo, zgolj s pomočjo fizikalnih zakonitosti, podpirajo drug drugega. Pomembna komponenta dela je senzibilna skrb za interakcijo prostora in ljudi v sodobni družbi.
Eden od simbolnih pomenov pri Buglassovi izvedbi skulpture v Kostanjevici je tudi iglu, arhetipsko domovanje Inuitov, ki v sebi nosi predvsem idejo nomadstva in sonaravnega bivanja. Arhitekturna abstraktna gmota nima vrat in tako na radikalen način razmejuje prostor intime od javnega prostora, svetlobo od teme. Skulptura, ki spominja na narobe obrnjeno barko, je simbolno umeščena ob potok in tako še dodatno korespondira s sosednjo skulpturo Jamesa P. Nestorja, ki se nanaša na kulturo Koliščarjev.
Še nekoliko bolj v polju abstraktne geometrijske forme se nahaja skulptura slovenskega avtorja Mitja Staneka. Tako idejno kot v izvedbeni formi kubusa lahko najdemo stične točke z deli enega velikanov slovenskega kiparstva Slavka Tihca. Tihec je izhajajoč iz razvojne metodologije lastnega opusa izvedel enega bolj prepoznavnih kipov v našem prostoru, Spomenik Ivanu Cankarju. Tudi Stanek gradi s pomočjo lamelne forme podobo, ki je do skrajnosti abstrahiran znak, nosilec zapisa kompleksne informacije, za razliko od Tihca pa je Stanekov izveden v kombinaciji vertikalnega in horizontalnega zapisa. Tudi on kot izhodišče izpostavlja problematiko grafičnega zapisa, transformiranega v kiparski objekt, saj je grafika poleg kiparstva tisti medij, v katerem se Mitja Stanek najintenzivneje izraža.
Iz nekoliko drugačne usmeritve izhaja bolgarska kiparka Liliya Pobornikova. Kiparstvo v lesu ima v Bolgariji žlahtno tradicijo, dobro podprto v sistemu akademijske edukacije, skozi katero je šla tudi Pobornikova, ko se je na svoji ustvarjalni poti že zelo zgodaj odločila za ustvarjanje v lesu in kasneje na to temo tudi magistrirala. Cvetje, ki ga je izdelala za kostanjeviško Formo vivo, temelji na avtoričini lirični poetiki apoteoze lepote, ki jemlje navdih iz geneze narave. Delo se konceptualno navezuje na njena predhodna dela, ohranja vertikalno – totemsko linijo skulpture, s čimer nadaljuje primaren proces gibanja in strukture lesa, lirična valovitost forme pa sprošča togost in trdoto hrasta. Predhodnim, veliko bolj abstrahiranim delom, je Pobornikova v Kostanjevici pridala naturalističen pridih, ko je abstraktnim totemskim formam pridala vlogo pestiča, okrog pa vsakemu dodala štiri liste.
Goran Milovanović
Donald Buglass
Nova Zelandija
Rojen leta 1962 na Novi Zelandiji. Diplomiral je leta 1991 na Nacionalni umetniški šoli Akademije v Sydneyu. Je član Združenja umetnikov v naravi (AININ). Sodeloval je na mnogih kiparskih simpozijih po celem svetu.
Liliya Pobornikova
Bolgarija
Rojena leta 1979 v Bolgariji. Študirala je na Visoki šoli za umetnost v Tryavni in na Akademiji likovnih umetnosti v Sofiji. 2008. je zaključila magistrski študij pri prof. Petru Bonevu, kjer se je osredotočila na skulpture iz lesa. Je članica Združenja umetnikov Bolgarije. Sodelovala je na mnogih kiparskih simpozijih doma in v tujini. Živi in ustvarja v Španiji.
Mitja Stanek
Slovenija
Rojen leta 1964 v Mariboru. Po maturi na Ljutomerski gimnaziji se je vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer je leta 1986 diplomiral na smeri likovna vzgoja. Leta 1995 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, in vpisal magistrski študij grafike.
