Ob »Tem veselem dnevu kulture« je izšla nova knjiga z naslovom Kostanjevica na Krki - Podobe preteklosti - Fotografije Franca Rabuseja (1879-1968), ki so jo sooblikovali: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše (urednica), prof. dr. Stane Granda (recenzent), Marjan Jerele (izdajatelj), izr. prof. dr. Boris Golec, Mojmir Pustoslemšek, prof. dr. Milan Ambrož in Borut Peterlin. Predstavitveni dogodek s spremno razstavo je pred pragom »Rabusejeve hiše« v Kostanjevici na Krki, kjer je nekoč Rabuse živel in imel trgovino z mešanim blagom,  naznanila kostanjeviška godba na pihala.

Knjiga razgrinja fotografije in besede o majhnem mestu, Kostanjevici na Krki, in njenih prebivalcih, Kostanjevičanih - skozi objektiv, izostreni pogled in umetniško postavitev Franca Rabuseja odstira svet preteklosti Kostanjevice na Krki in njene okolice. V njej so spomini, ki bodo obudili vedenje, kakšna je bila nekoč narava, objekti, ljudje in življenjski utrip. Delo omogoča stvarno in podrobno primerjavo načina življenja nekoč in danes. V današnjem času globalizacije bomo vsi zanesljivo potrebovali neko materialno podrobnost, ki bo pričala o našem nekoč - o poreklu in rodu, o uspehih, težavah, modi, zabavah, vrednotah, dobrih in posebnih ljudeh. »Monografija Podobe preteklosti je knjiga, ki bi si je zaradi slikovnega in besednega ter ne nazadnje pomenskega bogastva želelo vsako mesto, ne le slovensko,« zaključuje delo recenzent prof. dr. Stane Granda.

»Čestitam vam za izredni kulturni dogodek in čudovito, nadvse dragoceno knjigo, ki je pozabi zgodovinskega spomina ukradla izjemnega fotografa ter v brezčasje umestila vaš ljubljeni kraj – Kostanjevico na Krki«, je dejal veliki slovenski kulturni ustvarjalec Pavle Ravnohrib, ki je interpretiral nekaj vsebin iz knjige. Besede o knjigi so tekle ob spremljavi  Bojana Sotoška in Matevža Maznika, ki sta burkala strune na akustik - anplakt.  Po dogodku si je več kot sto glava množica udeležencev ogledala tudi spremljajočo razstavo fotografij Franca Rabuseja in kotiček, kjer je bila na ogled njegova fotografska oprema in drugi pripomočki ter zbirke.

IZJAVA ZA MEDIJE OB PREDSTAVITVI KNJIGE

“Kostanjevica na Krki- Podobe preteklosti / Images of the past”  

Predstavljamo knjigo, v kateri se vam bo skozi objektiv, izostreni pogled in umetniško postavitev Franca Rabuseja odstrl svet preteklosti Kostanjevice na Krki in njene okolice. V njej so spomini, ki bodo obudili vedenje, kakšna je bila nekoč narava, objekti, ljudje in življenjski utrip. Knjiga omogoča stvarno in podrobno primerjavo načina življenja nekoč in danes. V času nastajanja dela smo se skozi fotografije pogovarjali s starejšimi Kostanjevičani in tistimi, ki imajo korenine v Kostanjevici na Krki (Anton Bobič, Danica Barbič, Jože Jankovič, Nevenka Kosec, Doris Križaj, Mateja Bučar, Janez Kuhar, Aleša Valič idr.) ter zaznali, da so zgodbe in fotografije iz preteklosti nadvse dragocene starejšim ljudem. Trpko spoznanje je, ko se človek zave, da jih ni več veliko, s komer bi se lahko suvereno pogovarjal o spominih iz preteklosti. Med nastajanjem dela smo se pogovarjali tudi z mlajšimi generacijami. Z zanimanjem so prisluhnili zgodbam spominov in spoštljivo, z mero začudenja, zrli v pričujoče fotografije ter razmišljali o svojih prednikih. Tudi mladi se zavedajo dragocenosti starega gradiva in si želijo shraniti v svojem arhivu kakšno izmed podob preteklosti. V današnjem času globalizacije bomo vsi zanesljivo potrebovali neko materialno podrobnost, ki bo pričala o našem nekoč - o poreklu in rodu, o uspehih, težavah, modi, zabavah, vrednotah, dobrih in posebnih ljudeh. Vse to razgrinjajo v knjigi “Kostanjevica na Krki- Podobe preteklosti / Images of the past” fotografije in besede o majhnem mestu, Kostanjevici na Krki, in njenih prebivalcih, Kostanjevičanih.

Osnovni podatki o knjigi

Naslov dela: Kostanjevica na Krki, Podobe preteklosti / Images of the past, Fotografije Franca Rabuseja / Photos of France Rabuse

Vrsta publikacije: strokovna fotomonografija

Urednica: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše

Recenzent: prof. dr. Stane Granda

Izbor fotografij:  Marjan Jerele

Lektorica: Aleša Valič

Prevod: Nataša Milinović

Oblikovanje: Boštjan Colarič

Kaligrafija na naslovnici: Loredana Žega

Tisk: Forma Brežice d. o. o.

Naklada: 1.000 izvodov

Število strani: 120

Izdal: Let d.o.o., zanj Marjan Jerele

Franc Rabuse

Gospod Franc Rabuse (1879-1968)  je bil prav poseben človek - umirjene narave, v svojem okolju zelo spoštovan, vsestransko  aktiven, poslovno uspešen in znal je pomagati ljudem v stiski. Z ženo Elo sta imela v Kostanjevici na Krki trgovino z mešanim blagom. Z mnogimi prijatelji sta znala živeti pestro življenje, ki med dvema velikima vojnama ni bilo lahko. Rabuse je bil kulturno mogočen človek, ki je doživljal izkušnje prostorov, ustvarjal podobe realnega sveta ter zbiral in sestavljal kamenčke v mozaik, dokument zgodovine in časa. Njegove zgodbe spominov so vez s preteklostjo, brez katere ni mogoče razumeti sedanjosti ter ustvarjati prihodnosti. S prirojenim in izostrenim darom za opazovanje in estetiko je ustvaril obsežni fotografski opus, ki tankočutno riše konkretne vsakdanje doživljaje, odnose v družbi, življenjski slog ljudi ter omogoča rekonstruirati nekdanje življenje in utrip mesta Kostanjevica na Krki in okolice. Pokaže stil, življenje in delo meščanskega in kmečkega prebivalstva, njih običaje in navade.

Moč fotografske podobe

Rabuse je imel svoj slog in izbrane fotografske motive. Mnogi so bili izdani tudi kot razglednice, najdemo jih v knjigah (npr. Kostanjevica na Krki, ob 700-letnici mestnega obstoja, Jožef Likar, 1953), časopisih (npr. Ilustrirani Slovenec, tedenska priloga Slovenca, 1930) in drugih publikacijah. Vsaka njegova fotografija igra eno izmed pomembnejših vlog v pripovedovanju preteklosti in zgodbo pripoveduje na svoj način ter podpira specifično zgodovinsko vrednost z retrospektivnim razumevanjem. Fotografske podobe imajo posebno moč in zasedajo pomembno mesto v prostoru časa, očarajo pogled gledalca, ga popeljejo v preteklo dogajanje, podeljujejo dodatno zgodovinsko dokumentarno vrednost in so interpretacije preteklosti z zgodovinsko naracijo. Vsaka njegova fotografija je okno, skozi katero gledalec vidi v preteklost, doživi dogodke in celo ugleda sebe v njih ter išče njihov pomen. Razgrinjamo novo knjigo, ki bo vse, ki jo boste pogledali, popeljala v svet preteklosti idilične Kostanjevice na Krki in njenih ljudi ter odprla razmisleke o prihodnosti. V monografiji “Kostanjevica na Krki- Podobe preteklosti / Images of the past” za spomin zanamcem predstavljamo neprecenljivo dediščino podob preteklosti Franca Rabuseja, kakršnih ne bo nikoli, nikoli več …

Struktura knjige

Poglavja:

1 Zgodbe spominov: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše

2 Življenje Franca Rabuseja: doc. dr.  Lea-Marija Colarič-Jakše

3 Preteklost Kostanjevice na Krki: izr. prof. dr. Boris Golec

4 Utrip mesta: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše

5 Podoba pokrajine: Mojmir Pustoslemšek

6 Poplave: Marjan Jerele

7 Kostanjeviške zgodbe - Zgodba o sveti Neži, Zgodba o Čestitkah v Opatovi gori, Zgodba o Neteku:  

   doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše

8 Fotografske podobe življenja: prof. dr. Milan Ambrož

9 Svetloris: Borut Peterlin

10 Spomin za Franca Rabuseja: Marjan Jerele

11 Kostanjevičani so bili resnični meščani – Recenzija: prof. dr. Stane Granda

Ustvarjalci:

Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše iz Kostanjevice na Krki je v svojem procesu raziskovanja in predavateljstva usmerjena v področje turizma, managementa, organizacije, inovativnosti, kakovosti in odličnosti, pri čemer daje poudarek povezovanju socialnega kapitala. Je avtorica in soavtorica znanstvenih in strokovnih člankov, prispevkov na konferencah, turističnih vodnikov, strokovnih in znanstvenih monografij, strategij, priročnikov, projektov, elaboratov, raziskav in študij. Organizira in vodi dogodke, akademije in prireditve ter implementira vsebine, proizvode in modele v žive prostore.

Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše je avtorica prispevkov Zgodbe spominov, Življenje Franca Rabuseja, Utrip mesta in Kostanjeviške zgodbe (Zgodba o sveti Neži, Zgodba o Čestitkah v Opatovi gori, Zgodba o Neteku).

Izr. prof. dr. Boris Golec iz Ljubljane, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani, se ukvarja z zgodovino zgodnjega novega veka, razvojem urbanih naselij in vprašanji iz slovenske kulturne zgodovine, kot so identitete in starejša slovenska uradovalna besedila, in z biografiko, zlasti z Janezom Vajkardom Valvasorjem. Njegova znanstvena bibliografija obsega več tiskanih oziroma elektronskih monografij ter razprave in članke v domači in tuji periodiki in zbornikih.

Izr. prof. dr. Boris Golec je avtor prispevka Preteklost Kostanjevice na Krki.

Gospod Mojmir Pustoslemšek iz Kostanjevice na Krki je univ. dipl. ing. gozdarstva, ki je služboval na Gozdnem gospodarstvu Brežice, Zavodu za gozdove in Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Aktivno je tudi deloval v mnogih društvih. Med leti 2006 in 2014 je bil prvi župan novo nastale občine Kostanjevica na Krki v samostojni Sloveniji, ki je s svojim delom pustil v mestu sledi, sedaj pa je upokojenec. Poleg strokovnih področij iz gozdarske panoge in naravnega ravnovesja ga zanima tudi zgodovina, predvsem preučuje preteklost Kostanjevice na Krki in njene ljudi ter hrani mnoge arhive.

Gospod Mojmir Pustoslemšek je pripravil prispevek Podoba pokrajine.

Gospod Marjan Jerele iz Kostanjevice na Krki je s turizmom povezan že od mladih let, saj izhaja iz Šmarjeških toplic, kjer je spremljal razvoj turizma in na tem področju tudi deloval. Po prihodu v Kostanjevico na Krki je tu spoznal priložnosti za vzpostavitev aktivnega turizma s produktom čolnarjenja, balonarstva in drugih vsebin. Je strasten zbiratelj fotografij in starih predmetov, navdušuje se tudi nad preučevanjem zgodovine. Ni mu vseeno, kako se mesto razvija, zato svoje ideje uveljavlja na samostojni poslovni poti in v občinskem svetu občine Kostanjevica na Krki.

Gospod Marjan Jerele je avtor prispevka Poplave, pesnitve Spomin za Franca Rabuseja, pripravil je izbor fotografij in je tudi izdajatelj knjige.

Prof. dr. Milan Ambrož iz Škofje Loke v raziskovanju pozornost usmerja v proučevanje družbene konstrukcije pojmovnih struktur na področju organizacije, poslovnih sistemov, organizacijske kulture, etike, voditeljstva in osebnega razvoja. Že štiri desetletja se ukvarja tudi s fotografijo. Sprva se je posvetil predvsem črno-beli umetniški fotografiji, imel je veliko razstav po Sloveniji in svetu ter objav, za kar je prejel najvišja priznanja in medalje. S fotografijo se  ukvarja tudi na znanstveni ravni, kjer s pomočjo psiho-analitičnega pristopa obravnava vlogo in pomen fotografskega medija v turizmu.

Prof. dr. Milan Ambrož je v knjigi Podobe preteklosti svoj prispevek naslovil z Fotografske podobe življenja.

Gospod Borut Peterlin iz Novega mesta je fotograf in umetnik. V letih 1994 do 1998 je študiral na akademiji lepih umetnosti na FAMU v Pragi. V letu 2001 je sodeloval z raziskovalnim komunikacijskim centrom skupine Benetton FABRICA v Italiji.  Podiplomski študij fotografije je zaključil na London College of Printing v Veliki Britaniji. Sodeluje z agencijami v Sloveniji in svetu pri muzejskih vsebinah, festivalih, fotografskih delavnicah idr. Je bivši urednik fotografije tednika Mladina, ustanovitelj festivala fotografije Fotopub v Novem mestu in njegov vodja prvih sedem let. Zadnje obdobje se je posvetil predvsem fotografskim tehnikam 19. stoletja.

Gospod Borut Peterlin je avtor prispevka Svetloris.

Prof. dr. Stane Granda iz Novega mesta je znanstveni svetnik in zaslužni raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani, zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici ter raziskovalec slovenske gospodarske in socialne zgodovine. Njegovo raziskovalno obsega poleg dogajanja v revolucionarnem letu 1848/49 predvsem socialno in gospodarsko zgodovino ter zgodovino Cerkve od srede 18. stoletja do najnovejše dobe. Temeljne probleme slovenske zgodovine, kot na primer zadružništvo, zavarovalništvo, bančništvo, obrt ... raziskuje običajno na mikro nivojih, kjer mu študije omogočajo nova temeljna spoznanja.

Prof. dr. Stane Granda je recenzent knjige Podobe preteklosti s prispevkom Kostanjevičani so bili resnični meščani.

Proces nastajanja knjige Podobe preteklosti

Razlogi za izdajo knjige

Za izdajo te knjige smo se odločili zato, ker želimo poleg svojega dela in ustvarjanja na različnih področjih tudi mestu, v katerem živimo in njenim ljudem, ob koncu leta 2016 podariti darilo, ki bo večno, ki se bo prenašalo iz roda v rod in ki bo šlo v zakladnico mesta. S knjigo smo želeli predstaviti utrip mesta med obema vojnama ter dati poudarek na ohranjanju kulturne dediščine. Razlog za izdajo knjige je tudi ohraniti, dati na vpogled in predstaviti obsežen opus fotografij in razglednic, ki jih je zapustil ustvarjalec v Kostanjevici na Krki, Franc Rabuse, s katerimi je predstavil tedanji utrip v mestu in njegove lepote.

Največji izzivi

Načrtovanje in sam proces priprave knjige je bil velik izziv in hkrati zadovoljstvo nad ustvarjanjem. Največji izziv v projektu priprave knjige Podobe preteklosti Kostanjevica na Krki je bil pregledati in zbrati dragocene fotografije Franca Rabuseja iz njegovega obsežnega opusa. Poseben izziv so bil tudi pogovori s starejšimi ljudmi, ki so odstirali svoje zgodbe o preteklosti, videnja o preteklem in sedanjem življenju v Kostanjevici na Krki ter razmišljanja o prihodnosti mesta. Zanimivi so bili tudi pogovori z mlajšo generacijo, ki se resnično zaveda pomena starega gradiva in ki si želi ohraniti kakšno od podob preteklosti.

Obdobje dela

Na projektu smo delali dve leti. Najprej je nastala ideja o tem, da poklonimo po knjigi Pogled iz balona Kostanjevica na Krki novo delo z naslovom Podobe preteklosti. Podobe preteklosti so nastale predvsem iz razmišljanja o tem, kako vsi opevamo Kostanjevico na Krki kot biser in posebnost tega sveta, da pa zadnja desetletja ni bila deležna večjega napredka in razvoja. Razmišljamo o tem, kakšna prihodnost čaka to mesto in tudi, kaj lahko pri tem pripomoremo mi. Želimo, da knjiga bralca popelje v svet preteklosti idilične Kostanjevice na Krki in njenih ljudi ter da odpre razmisleke o prihodnosti.

Zanimivosti iz projekta

Zanimiv je odziv ljudi, predvsem sogovornikov, s katerimi smo pregledovali fotografije Franca Rabuseja in se z njimi pogovarjali, s kakšno radostjo v srcu, nostalgijo in zanosom so pripovedovali o življenju in dogajanju v Kostanjevici na Krki nekoč. Zanimivo jim je prisluhniti ob razmišljanjih, kako doživljajo Kostanjevico na Krki danes. Zanimivo se je bilo pogovarjati tudi z mladimi generacijami in z njimi pregledovati fotografije ter opazovati njihove srčne izraze, da želijo kakšno od fotografij preteklosti ali si prebrati kaj o dogajanjih nekoč, še posebej, če so v dogajanjih prisotni tudi njihovi predniki. Predvsem pa so bile zanimive njihove pozitivne reakcije in pohvale, ko so slišali, da se predstavlja to gradivo, pri čemer je bilo zanimivo opazovati njihov odziv ob pregledu gradiv.

Sporočilo bralcem

Sporočilo bralcem je ovito v zavedanje po ohranjanju kulturne dediščine, zgodovine in utripa prostora, ki v času med obema svetovnima vojnama ni bilo lahko. Kostanjevica na Krki je edinstveno mesto na tem svetu, prepoznavna po pestri zgodovini, bogati naravni in kulturni dediščini, svojstveni legi in posebnih ljudeh. V preteklosti je bil njen utrip v kulturni dejavnosti, ki so jo ustvarjali domačini in domačinke. Prebivalci Kostanjevice na Krki so bili vedno ponosni na svoje mesto, v katerega so gostoljubno sprejemali tudi ljudi od blizu in daleč. Imeli so urejene domove, dvorišča in vrtove. Polja so bila obdelana, nabrežine Krke urejene in kulturna krajina je imela lep videz. Ljudje so se družili, znali so stopiti skupaj, se dogovoriti in kaj postoriti – zase in za skupnost, v kateri so živeli. Kaj pa danes in jutri? Kakšna je Kostanjevica na Krki danes in kakšna prihodnost jo čaka jutri. Zazreti se moramo vase, izstopiti iz kalupov, se pogovarjati sodelovati in soustvarjati.

Vizija knjige

Želimo, da najde knjiga mesto v vsakem domu v Kostanjevici na Krki in pri ljudeh, ki imajo radi to mesto ali so na kakršen koli način povezani z njim. Knjiga Podobe preteklosti je tudi dragoceno darilo za slovenski prostor in tudi za tujce, saj je napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Namenjena je tudi kot spominek iz Kostanjevice na Krki za goste, ki bodo prišli v to mesto. In ne nazadnje želimo, da najde knjiga mesto na policah v knjižnicah in da ostane za večno zapisana v zgodovino Kostanjevice na Krki, ki bi pričala o našem nekoč, ter o delu fotografa Franca Rabuseja

Naslednji projekt

Idej je mnogo, prav tako je vseskozi prisotna močna volja po ustvarjanju, po tem, da bi mesto povzdignili na piedestal razpoznavnih in turističnih slovenskih mest. Žal pa nam v tem hitrem tempu življenja in ustvarjanja na različnih področjih zmanjkuje časa za uresničitev vseh idej, želja in projektov. A zagotovo bomo mestu in njenim ljudem podarili čez nekaj let ponovno kakšno darilo, le med vsemi idejami bo potrebno izbrati pravo ...

»Monografija Podobe preteklosti je knjiga, ki bi si je zaradi slikovnega in besednega ter ne nazadnje pomenskega bogastva želelo vsako mesto, ne le slovensko«, zaključuje svoje misli recenzent knjige prof. dr. Stane Granda.