##IMAGE-2239666##

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje do leta 2023 govori o devetih gospodarskih središčih, ki naj bi nastala v Sloveniji. Eno od njih je Gospodarsko središče (GS) jugo-vzhodne Slovenije, katerega nosilec naj bi bilo Novo mesto. Znotraj GS pa so zajeti štirje podprojekti: univerzitetni kampus v Drgančevju in tamkajšnji znanstveno tehnološki park, poslovna industrijska cona Cikava ter mrežni regijski inkubator s sedežem v Podbrezniku.

Ob sinočnji razpravi o izvedljivosti tega projekta na seji novomeških občinskih svetnikov se je izkazalo, da je okoli tega zelo malo trdnih zagotovil države in po besedah župana Alojzija Muhiča iz dneva v dan dobivajo nove informacije.

Glede financiranja je z gotovostjo moč trditi le dvoje: ministrstvo za gospodarstvo bo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinanciralo le širitev poslovne cone Cikava in izgradnjo podjetniškega inkubatorja (ob sodelovanju zasebnih investitorjev), povsem nedorečeno pa je financiranje kampusa in znanstveno tehnološkega parka v Drgančevju.

Poročali smo že, katere pogoje mora izpolniti občina, da bo tudi država sodelovala pri projektu kampusa - do junija mora za študentski dom pridobiti gradbeno dovoljenje in v tem primeru bo denar oz. 4 milijone € primaknilo tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Ker se mudi in so roki kratki, so svetniki tako sinoči v prvi obravnavi sprejeli nekaj sprememb lokacijskega načrta univerzitetnega kampusa (UK), pač v smeri racionalizacije. Tako spremembe predvidevajo manjše površine za prostore univerze, garažna hiša naj ne bi imela dveh, pač pa eno podzemno etažo, prvega naj bi (zaradi omenjenih pogojev) zgradili prav študentski dom.

Poleg tega spremembe dopuščajo, da bi v UK umestili tudi mrežni inkubator in tehnološki park, ob razmislekih, kje naj stoji nova novomeška športna dvorana (ali v Portovaldu, ob velodromu itd.) pa je predvidena tudi možnost izgradnje večje športne dvorane hkrati s pokritim bazenom. Vse to se bo (če se bo) zgodilo postopoma in ob primernem infrastrukturnem urejanju. Svetniki so tako sinoči predvsem opozarjali, da bo ob veliki dvorani, ki naj bi sprejela do 5.000 obiskovalcev, moralo biti dobro poskrbljeno za parkirišča in vstop v Drgančevje s krožišči.

In še - naj se občina zaveda, da bodo po letošnjih 850.000 €, kolikor jih potrebujejo za omenjene postopke do pridobitve gradbenega dovoljenja za študentski dom, finančne potrebe kampusa drugo leto narasle do dvomilijonske številke in nato naslednje leto tudi to številko presegle ...

Se je pa ob rokovnem reševanju projekta univerzitetnega kampusa razvila tudi svetniška debata o ustanavljanju novomeške univerze.

Boris Dular je menil, da dobra univerza potrebuje kakovostne programe, kakovostne profesorje in kakovosten prostor - v Novem mestu pa ''imamo zelo malo od tega''.

Vlogo Univerzitetnega in raziskovalnega središča ter njegovega direktorja Boruta Rončevića pa je najbolj kritično ocenila Mojca Novak. Sporna se ji zdi Rončevićeva vloga pri ustanavljanju Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici in (sicer neuspešnem) ustanavljanju univerze na Brdu. Opozarja na dvojno Rončevićevo vlogo kot direktorja URS-a, ki je javni zavod, in kot ustanovitelja zasebnega Inštituta za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanja.

Rončević odgovarja, da je svojo vlogo pri ustanavljanju Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici svetnikom obširno razložil že ob ustanavljanju URS-a v letu 2006, najbolj natančno na julijski seji, ko so ga tudi potrdili za direktorja zavoda. Bil je član ožje delovne skupine, ki je tovrstno fakulteto želela ustanoviti v Novem mestu, pa takrat to ni bilo možno in se je pač selila na Primorsko. Zdaj je v Novi Gorici le še gostujoči profesor. Zanika pa tudi, da bi sodeloval pri načrtih univerze Brdo - sodelovala je omenjena novogoriška fakulteta, vendar ne on osebno. ''Morda celo bi, če ne bi bil v Novem mestu angažiran ... zdaj pa mi čas ne dopušča sodelovati pri nobenih drugih projektih, pa tudi takih interesov nimam,'' pravi Rončević. Glede omenjenega zasebnega inštituta pa pojasnjuje, da gre za dober projekt, ki je nastal precej pred ustanovitvijo URS-a, zdaj pa nima več časa sodelovati v njem. Priznava, da možnost kolizije interesov obstaja, da pa je prav zaradi tega svoje delovanje vedno usklajeval z ustanovitelji URS-a.