L. M.

L. M.

Med dvanajstimi slovenskimi regijami sta bili v zadnjem obdobju po okužbah s koronavirusom dolgo časa vodilni Posavje in jugovzhodna (JV) Slovenija. Posavje je imelo 8. januarja kar 192 okužb na 100.000 prebivalcev v sedmih dneh in je doseglo celo dnevni rekord okužb (213), JV Slovenija pa je bila druga – največ je imela 128 primerov na 100.000 prebivalcev v tednu dni.

V zadnjem obdobju se epidemiološka slika v obeh regijah k sreči izboljšuje. Posavje je sicer še vedno na prvem mestu, a »le še« z 91,9 primera na 100.000 prebivalcev v tednu dni, JV Slovenija pa je tretja s 76,6 primera na 100.000 prebivalcev (podatki so s 17. januarja).

Izboljšanje stanja

K izboljšanju je gotovo pripomoglo hitro testiranje občanov, tudi v podjetjih, in cepljenje, ki se je že začelo v domovih za starejše in med zdravstvenimi delavci, zdaj tudi že med starejšimi občani, tako da gre pričakovati še nižje številke in boljše stanje.

A ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kaj je razlog za tako visoke številke okužb v regiji? Se v Posavju in na Dolenjskem ljudje obnašajo bistveno drugače kot drugje? Manj upoštevajo zapovedane ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa? So bolj kot drugje popustili med božično-novoletnimi prazniki? Gre za okužbe v DSO? Se pozna bližina državne meje? Posavje je bilo na primer do sredine lanskega novembra ena od regij v Sloveniji z nižjim delom okuženih, potem pa se je virus kar naenkrat začel zelo hitro širiti.

Virus najde pot

L. M.

Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Novem mestu meni, da ne gre posploševati in ugibati ter da je nemogoče reči, da so razlike med mestom in podeželjem, saj je vse to težko dokazati.

»Epidemija je pač živa, dinamična zadeva in odvisno je, na kake ljudi virus naleti. Koronavirus je najprej našel pot v gorenjski regiji, nato v Pomurju, na Koroškem, potem pa še v našem koncu. Zdaj pa se hitro širi na Goriškem – odvisno, koliko je kje ljudi, ki še niso bili okuženi,« pravi Koširjeva.

Kaj o razlogih za slabšo epidemiološko sliko, ki se že nekaj časa k sreči izboljšuje, pravijo epidemiologinja dr. Alenka Trop Skaza, vodja celjske enote NIJZ (kamor sodi Posavska regija), pa posavski župani brežiške, krške in sevniške občine: Ivan Molan, Miran Stanko in Srečko Ocvirk ter novomeški župan Gregor Macedoni, kakšne prekrške in neupoštevanje ukrepov za zajezitev epidemije so na tem koncu zaznali zdravstveni inšpektorat in policisti PU Novo mesto, kako se množične okužbe vplivajo na stanje v obeh regijskih bolnišnicah, novomeški in brežiški, o čemer govorita Anica Hribar in prim. Milivoj Piletič, si lahko preberete več v aktualni temi današnjega Dolenjskega lista.