Izpusti iz prometa so eden glavnih onesnaževalcev s škodljivimi emisijami na našem planetu. Da bi zagotovili nemoten prevoz blaga in ljudi, moramo stremeti ne samo k zmanjšanju izpustov, temveč tudi k bolj učinkovitemu in trajnostnemu transportu. Pri tem je potrebno upoštevati zaveze EU, ki si je za cilj postavila 10 % delež obnovljivih virov energije v transportu do leta 2020, pri čemer je uporaba obnovljivih virov energije dosegla porast iz 1 % v letu 2004 na 5,4 % v letu 2013.

Takšno je bilo izhodišče petkove delavnice z naslovom Trajnostni transport in mobilnost, ki je v organizaciji Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru in v okviru projekta »Internacionalizacija – steber razvoja Univerze v Mariboru« potekala v Krškem. Omenjena delavnica sicer predstavlja le prvi sklop mednarodne delavnice pod skupnim naslovom Energija in odgovornost.

Slovenija, ki je po deležu uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) v Evropi nad povprečjem, delež OVE namreč znaša 21,5 % (evropsko povprečje je 15 %), nacionalni cilj pa je delež OVE povišati na 25 % do leta 2020, ima na področju mobilnosti in transporta za doseganje tega cilja še veliko potenciala. Da je nakup električnih avtobusov ob pravilnem načrtovanju lahko že bolj optimalna izbira od uporabe sedanjih dizelskih, je s pomočjo raziskave na primeru mestnega prometa v Velenju predstavil izr. prof. dr. Peter Virtič s Fakultete za energetiko. Kljub visoki začetni investiciji bi se namreč stroški nakupa električnih avtobusov zaradi nižjih stroškov energije in vzdrževanja povrnili že v nekaj letih (strošek na prevožen kilometer električnega avtobusa znaša v povprečju nekje od 37 % do 45 % stroška na prevožen kilometer dizelskega avtobusa). V primeru nujnosti postavitve polnilne infrastrukture bi se investicija sicer povišala, a bi bila povračilna doba še vedno sprejemljiva. Pri tem je zanimivo tudi dejstvo, da je izkoristek goriva pri dizelskem motorju pri mestni vožnji manjši kot 40 %, kakor je predstavil izr. prof. dr. Željko Hederić z Elektrotehnične fakultete Univerze v Osijeku in poudaril še, da dizelski avtobus prav toliko in celo več goriva kot ga porabi za vožnjo, porabi za pospeševanje, zaviranje in v prostem teku. Ekonomske upravičenosti uporabe obnovljivih virov energije v transportu torej ne gre spregledati, kakor ne gre spregledati okoljskih in socialnih vidikov, bistvo skupnih evropskih ciljev je namreč ravno ustvarjanje čistejšega, prijaznejšega in trajnostnega okolja za državljane, kar pomeni, da bi morala biti problematika transporta in mobilnosti v vsaki državi in vsaki lokalni skupnosti visoko na prioritetni lestvici. Ob koncu je izr. prof. dr. Mario Vražić s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Zagrebu srečanje popestril še s primerom dobre prakse. Predstavil je projekt predelave avtomobila, pri katerem je bil motor z notranjim zgorevanjem nadomeščen z električnim pogonom.

Naslednji tematski sklop v okviru mednarodne delavnice Energija in odgovornost bo potekal v Velenju, 26. maja, pod naslovom Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije. Vljudno vabljeni!