##IMAGE-3739788##

Pomanjkanje družinskih zdravnikov, o čemer smo podrobno poročali v prejšnji številki Dolenjskega lista, je dolgotrajen in sistemski problem, ki bi se ga naša država morala resno lotiti že zdavnaj, saj se bodo kakršne koli dobre rešitve poznale šele čez kako desetletje.

A tudi do takrat je treba čim bolje poskrbeti za zdravje ljudi, med katerimi jih kar šest odstotkov nima izbranega osebnega zdravnika, čeprav je to z ustavo zagotovljena pravica. Katere rešitve predlagajo direktorji naših zdravstvenih domov, ki morajo v svojih ustanovah vsakodnevno reševati konkretne težave zaradi pomanjkanja zdravnikov?

Edini so si, da bi bilo treba takoj, tudi glede na starajoče se prebivalstvo, izdatno povečati vpis na obe medicinski fakulteti, pa tudi, da pogoje za vpis ne bi smeli vezati izključno na učni uspeh, ampak deloma tudi na praktične in psihofizične sposobnosti kandidatov.

SPECIALIZACIJA V AMBULANTAH

Določena, predvsem administrativna dela (npr. odpiranje covidnih bolniških odsotnosti z dela), je treba takoj prenesti na drugo medicinsko osebje; vsak zdravnik bi moral pred specializacijo ali v okviru specializacije vsaj pol leta delati tudi v ambulanti družinske medicine, ne le na klinikah.

Da bi morali specializante zaposlovati v zdravstvenih ustanovah okolja, iz katerega prihajajo, in jim med specializacijo omogočiti, da vsaj dva dni v tednu krožijo po oddelkih, poudarja direktorica ZD Krško Tatjana Fabjančič Pavlič in omeni tudi kadrovsko štipendiranje.

GLAVARINSKI KOLIČNIK

Nekateri direktorji zdravstvenih ustanov opozarjajo, da se glavni razlog, da kar naenkrat ni več mogoče izbrati družinskega zdravnika, skriva v formuli glavarinskega količnika, dogovorjeni leta 2019. Zdravnik zdaj lahko paciente odklanja pri 1.895 glavarinskih količnikov.

Kot pravi direktorica ZD Trebnje Vera Rozman, je število pacientov pri nas znano, ravno tako število zdravnikov. »Namesto da bi ti števili delili, so administrativno določili že rezultat, in to je 1985 glavarinskih količnikov (okoli 1.500 prebivalcev). Vsak prvošolček ve, da je to nerešljivo in nedopustno,« meni.

V tem, da naj bi se glavarinski količniki zniževali, nekateri ne vidijo dolgoročne rešitve. Pravilneje se jim zdi uvajanje stimulacij za opredeljevanje nad količnikom, da se dodatno obremenitev nagradi.

Te teme se spet lotevamo v današnji novi izdaji tiskanega Dolenjskega lista, in veliko sogovornikov zagovarja tudi poenostavitev in skrajšanje postopkov uvoza tujih zdravnikov.

Postavlja se tudi vprašanje, ali bi mladega zdravnika morali nekako zavezati, da po koncu dragega študija državi nekako povrne vložek.

In ali to velja tudi preostali izobraženi kader, kakšni so pomisleki? Podrobneje torej v novem tiskanem Dolenjcu!