Epidemija koronavirusa je v skrbi za zdravje prinesla tudi ukrep socialne izolacije in med drugim šolanje na daljavo. Minilo je že skoraj leto dni, odkar se otroci in mladi praktično ne morejo brezskrbno družiti kot nekoč - ne v šoli ne ob prostočasnih popoldanskih dejavnostih, ki so bile tudi dolgo »zaprte«. V letošnjem šolskem letu je bilo tako npr. štiri mesece.

To pomeni, da mladi ure in ure preživljajo pred računalniki in drugimi zasloni, manj ali skoraj nič pa ni »živih« stikov z vrstniki in drugimi. To naj bi pustilo psihosocialne posledice na otrocih in mladostnikih, od katerih so nekatere že vidne, druge se bodo pokazale čez čas.

Mladi v težavah

Tako pravijo psihologi in strokovnjaki s področja duševnega zdravja, ki so zaskrbljeni in opozarjajo, da je breme, ki ga v epidemiji koronavirusa nosijo otroci, večje, kot si mislimo in da smo na pragu nove epidemije, ki bo najbolj prizadela najstnike. Odzivajo se s tesnobami, osamljenostjo, motnjami hranjenja, pri mladostnikih je več depresivnosti, anksioznosti in celo poskusov samomora.

Da je stanje resno, menita tudi Melita Zagorc Vegelj, psihologinja, ki že 25 let dela kot šolska svetovalna delavka na OŠ Leskovec pri Krškem, ter Andreja Ninković, socialna delavka, ki že 22 let opravlja naloge šolske svetovalne delavke na OŠ Cerklje ob Krki. Sodelujeta z otroki, mladostniki, starši in učitelji, obe pa sta se ob delu še dodatno izobraževali iz zakonske in družinske terapije.

V Brežicah odprli zasebno psihoterapijo in svetovanje

Odločili sta se, da želita ljudem v stiski ponuditi več in drugače, kot je to mogoče v vlogi šolske svetovalne službe. Zato sta 8. marca letos v prostorih na Cesti prvih borcev 3 v Brežicah pogumno odprli zasebno psihoterapijo in svetovanje.

»Težav je veliko, zlasti v tem obdobju in meniva, da lahko s svojimi bogatimi strokovnimi in življenjskimi izkušnjami ter znanjem, ki sva ga nadgradili z v okviru študija zakonske in družinske terapije ter enoletnega stažiranja pod stalno supervizijo. Dobrodošli vsi, ki se ne počutite dobro v svoji koži oz. v odnosih. Že pogovor pomaga. Spoznavava pa, da svetovanje pogosto ni dovolj, da je potrebno več poglabljanja za trajnejše spremembe in to omogoči terapija,« pravita. Ta da možnost poglobljene spremembe, saj se v tem procesu lahko naučiš spremeniti nekatere svoje vzorce vedenja za boljše življenje. To pa seveda ni enostavno in hitro. Psihoterapijo izvajata pretežno po inovativnem modelu relacijske in družinske terapije. Gre za 12 srečanj enkrat na teden, seveda lahko sledi več terapevtskih ciklov.

Več o stiskah otrok in staršev zaradi šolanja na daljavo, o odvisnosti mladih od uporabe interneta, pametnega telefona, socialnih omrežij, prehranjevanja, spletnega nakupovanja, na kaj morajo biti starši pozorni, da pravočasno ukrepajo, pa si preberite v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.

Arhiv Dolenjskega lista