Izšla knjiga »Pohanca: časi na vasi«
Pred dvema letoma so krajani Spodnje in Zgornje Pohance ter Dolenje vasi pri Artičah, ki sodijo v Krajevno skupnost Artiče, s slavnostno akademijo v brežiškem gradu obeležili 760-letnico omembe njihovega kraja v pisnih virih. Pobudo zato je dal domačin dr. Milan Jazbec, ki je že takrat napovedal tudi izid spominskih razglednic, DVD-ja s filmom o postavljanju mlaja v Sp. Pohanci ter izid knjige. Razglednice so doživele že ponatis, knjiga z naslovom »Pohanca: časi na vasi« je luč sveta ugledala pred dnevi, včeraj pa so jo v artiški šoli predstavili krajanom. Šola je namreč ob programskem svetu zaslužna, da je knjiga sploh izšla.
V knjigi je poleg ostalega zbranih 15 življenjepisov, kot jih je po pripovedovanju starejših vaščanov zapisala soavtorica knjige - etnologinja iz Posavskega muzeja Brežice dr. Ivanka Počkar, zapisi so v izvirni govorici tistih ljudi, zato je po prvem delu tudi slovar narečnih izrazov. Kot pravi dr. Jazbec, predstavlja knjiga hvalnico ponosu in samozavesti slovenskega podeželja in njegovih prebivalcev, v tem primeru Pohance. Je za vse generacije in vse okuse. Starejši se bodo ob njenem prebiranju spominjali svoje mladosti in sveta, ki je v veliki meri že izginil, mladi bodo iz nje spoznavali, kako so živeli njihovi starši in stari starši, strokovnjaki bodo z njeno pomočjo proučevali etnološke in antropološke značilnosti posavskega podeželja, osnovnošolci se bodo iz nje naučili, kakšen je bil narečni besedni zaklad minulih časov, vsi pa bodo uživali v obilici zanimivega branja in slikovnega gradiva. »Knjiga pove, da v vaseh ob Močniku (potok; op. av) živijo ljudje blagega značaja, ki pravijo, da je sreča biti zdrav in delati; delo je prvo, ki ga častijo,« zaključuje dr. Jazbec.
Vas pohanca, ki danes obsega tri vasi - Spodnjo in Zgornjo Pohanco ter Dolenjo vas pri Artičah, se v pisnih virih prvič omenja na dan pred predstavitvijo knjige - 22. septembra 1246, najstarejša sogovornica dr. Počkarjeve Terezija Zupančič pa bi na dan predstavitve knjige dopolnila 98 let, a je žal ni dočakala, umrla je letos spomladi. Prav tako knjige ni dočakalo še nekaj pripovedovalcev o življenju Pohančanov. S petnajstimi se je pogovarjala dr. Počkarjeva in kot šaljivo pravi, ni dosegla »moške kvote«, saj so bili moški manj pripravljeni za pogovor kot ženske. Poudarja, da to niso bili intervjuji, to so bili pogovori ob večerih, nedeljskih popoldnevih, v krogu cele družine, ali pa tudi ne, doma ali v »hramih« (zidanicah; op. av.). Mnogi ji kar niso verjeli, da jo zanimajo te stare zgodbe, da jih razume, saj je želela, da govorijo v svoji pristni govorici. Njen prispevek h knjigi je zato neprecenljive vrednosti, je ob čestitkah svoji stanovski kolegici in nekoč svoji študentki, na včerajšnji predstavitvi posebej izpostavila tudi dr. Marija Makarovič.
Ob dr. Milanu Jazbecu, po rodu Pohančanu, ki je v svoji poklicni karieri kot diplomat živel že na več koncih Evrope, pa vseeno ostaja lokal patriot, in je pred tremi leti prišel k ravnateljici OŠ Artiče Vesni Bogovič ter ji predstavil idejo za celoten projekt, so za nastanek in izid knjige zaslužni poleg delavcev in učencev šole mnogi sponzorji in podporniki, tudi Občina Brežice, podpirajo ga še pomembne institucije, kot so SAZU, NUK, Arhiv Slovenije in Posavski muzej.
Naslovnico je s pomočjo fotografije, na kateri sta Pavle Drenovec (1902-1974) in njegov vnuk Jani Molan iz Zg. Pohance z bikom na domačem dvorišču, oblikovala Nika Filipič Počkar, povzetek je prevedel Luka Jazbec, spremno besedo pa je napisal Boštjan Žekš.
Knjigo bodo vsem sogovornikom ali njihovim potomcem poklonili, nekaj jih bo po slovenskih knjižnicah, na prodaj pa bo na OŠ Artiče.
