»Ne glede na spreminjajočo se tehnologijo, sisteme in formate, ki so prihajali in odhajali, je ena stvar ostala nespremenjena: njegov tihi, a močan prispevek, ki povezuje Pulj in film. Več kot pol stoletja je s svojo strastjo, znanjem in predanostjo neprekinjeno gradil nevidno, a ključno strukturo festivala. Danes ga zato prepoznavamo ne le po tehnični odličnosti, temveč tudi po nesebičnem vlaganju sebe v vsak kader, vsak zvok in vsak trenutek naših festivalov,« je povedala direktorica Puljskega filmskega festivala Tanja Miličić.

V program Hrvaški film so se uvrstile slovenske manjšinske koprodukcije: Dražen, film o Draženu Petroviću, legendi košarke hrvaškega režiserja Danila Šerbedžije. Pri filmu sodeluje slovenska ekipa nadzornik kočnih materialov Zoran Mihailović, oblikovalec zvoka Julij Zornik in produkcijska hiše December. Večkrat nagrajeni dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića govori o fascinantni širši javnosti neznani zgodovinski epizodi. Tematizira zgodovinski dogodek, v katerem je italijanski pesnik in vojni zagovornik Gabriele D'Annunzio pred približno sto leti zavzel mesto Reka. Koproducent je slovenski produkcijski studio NOSOROGI, pri filmu sta sodelovala še oblikovalec zvoka Julij Zornik, ki je tukaj sodeloval kot mešalec zvoka. Za filmsko fotografijo filma pa je poskrbel vsestranski slovenski filmski ustvarjalec Gregor Božič. V tem programu bo na ogled tudi Pozno poleti bosanskega režiserja Danisa Tanovića, avtorja z oskarjem nagrajene Nikogaršnje zemlje. Zgodba pripoveduje o Maji, ki pride na oddaljeni otok, da bi rešila vprašanje družinske dediščine. Maja se spopade z vprašanji iz svoje preteklosti. Iskanje dediščine postane iskanje lastne identitete, a tudi odpuščanja. Slovenski koproducent filma je Tramal Films. Iz letošnjega Berlinala se je uvrstila tudi čustvena drama Zajčji nasip hrvaške režiserke Čejen Černić Čanak. Film je nastal po scenariju nagrajevanega pisatelja Tomislava Zajca. Zajčji nasip govori o mladem športniku Marku čigar urejeno življenje presune vrnitev Slavna, Markova prepovedana ljubezen iz otroštva. Medtem, ko vaščani s strahom pričakujejo poplavo in gradijo protipoplavne zajčje nasipe, poskuša Marko utrditi nasip okoli samega sebe in se skriti pred poplavo čustev. Toda voda zmeraj najde pot. Slovenski avtorji pri filmu so direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik, ter produkcijska hiša Perfo. Skupno se je v ta program uvrstilo 11 filmov.

Poleg že naštetih slovenskih manjšinskih koprodukcij, so se v program manjšinskih koprodukcij uvrstili še naslednji slovenski filmi: na Berlinalu s Fipresci (za najboljši prvenec) nagrajeni prvenec Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić (produkcija Spok Films). Protagonistka filma je 16-letna Lucija, ki začne peti v dekliškem pevskem zboru. Tam se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje v podeželski samostan za vikend pevskih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju, kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru.Prav tako tudi celovečerni igrani film Odrešitev za začetnike scenaristke in režiserke Sonje Prosenc (produkcija Monoo), ki govori o komični disfunkcionalnosti odnosov v na videz popolni meščanski družini in dokumentarni film Praslovan, zgodba o glasbeniku Zoranu Predinu, scenarista in režiserja Slobodana Maksimovića (produkcija Invida). Skupno v tem programu je 7 filmov.

V programu Vremeplov pa si bo festivalsko občinstvo lahko ogledalo celovečerni dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? režiserjev Matevža Jermana in Jurija Medena (produkcija Temporama). Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Film je letos prejel Štigličev pogled za režijo. Tudi v tem programu je skupno uvrščenih 7 filmov.

Preberite še

Turizem

Pozabite na morje – raje obiščite terme

V programu Ambrela pa bo med izbranimi 6 filmi na ogled večkrat nagrajeni otroško-mladinski film Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika. Akcijska pustolovščina dvanajstletnih skejterjev, ki morajo rešiti domače igrišče. Film je nastal po okriljem produkcijske hiše A Atalanta.

· Film in TV

Film Igrišča ne damo! navdušil tudi slovensko občinstvo

· Festival slovenskega filma

FSF: Klemen Dvornik z vesno za posebne dosežke

Mladi gledalci bodo uživali ob gledanju celovečernega lutkovnega animiranega filma Zgodbe iz čarobnega vrta. Film je nastal po literarni predlogi češkega avtorja Arnošta Goldflama in raziskuje moč pripovedovanja skozi štiri edinstvene pripovedi, ki prepletajo domišljijo, humor in občutljivo raziskovanje izgube, ter otrokom in odraslim pomagajo pri soočanju z izgubo. Produkcija je rezultat enakovrednega sodelovanja štirih produkcijskih hiš: Maurfilm (Češka), Artichoke (Slovaška), ZVVIKS (Slovenija) in Vivement Lundi! (Francija). Slovenski režiser je Leon Vidmar. Film je v programu Pulica.

V študentskem programu pa se bo predstavil Jan Krevatin, študent zagrebške Akademije dramske umetnosti. Njegov kratki igrani diplomski film Grške marelice je bil v celoti posnet v Sloveniji in je trenutno tudi v programu Future Frames: Generation Next v Karlovih Varih. Film prikazuje par, ki ga v mirni poletni noči povežejo skupne makedonske korenine.

Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Slovenski filmski center