Vestnik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Izšla je knjiga, ki govori o razvoju prekmurskega jezika


Ines Baler
18. 3. 2025, 06.30
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Zbrani so tudi spomini sorodnikov in krajanov. Zapisi so lahko gradivo za študij takratnega časa.

turnišče, štefan-barbarič
Ines Baler
Na naslovni fotografiji sta Štefan Barbarič in mama Verona.

Občina Turnišče in Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja sta izdala knjigo Štefan Barbarič in Prekmurje. Posvečena je literarnemu zgodovinarju, prevajalcu, uredniku in publicistu, ki je bil oktobra leta 1920 rojen prav v Turnišču. Knjigo je uredil Franci Just, predsednik omenjenega društva, in jo v turniški krajevni knjižnici pred kratkim tudi predstavil.



V uvodu je bilo poudarjeno, da je knjiga posvečena velikemu slavistu in prekmurologu, ki je vseskozi čutil močno pripadnost prekmurski grudi, aktivno je prispeval k razvoju Prekmurja ter krepitvi njegove identitete in kulturne dediščine. Just je dejal, da knjigo sestavljajo izbrani odlomki iz njegovih študij o prekmurskem jeziku in književnosti, njegovi spomini na rodno regijo ter spomini njegovih sorodnikov in sokrajanov nanj. 

turnišče, štefan-barbarič
Ines Baler
Knjigo je uredil Franci Just in jo tudi predstavil.

Predsednik Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja je prebral tudi zapis Nade Barbarič Naskov, Štefanove hčerke. Obiskovalci so tako izvedeli, da je Štefan hitro izgubil očeta. Za delo na domači kmetiji je ponovno poprijel ded Ivan, Štefan pa je lahko šel v šole. Osnovno šolo je obiskoval v Turnišču, gimnazijo v Murski Soboti, nato pa se je vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, kjer je študiral slavistiko. Po italijanski okupaciji se je vrnil v Turnišče, kjer mu je grozila mobilizacija v madžarsko vojsko, a se je tej izognil z vpisom na fakulteto v Budimpešti. Na Madžarskem je študiral do leta 1944 in se, kot je navedel Just, dobro naučil madžarskega jezika, kar mu je pozneje omogočilo raziskovalno delo na področju madžarsko-slovenskih literarnih stikov. Spomnil je tudi na to, da je bil Barbarič zelo solidaren, med študijem v Budimpešti je obiskoval nekatere rojake v zaporu in jim nosil domače dobrote. 



Za Avgustom Pavlom oral ledino

Leta 1945 se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval študij slavistike. Po diplomi je služboval v Črnomlju in na Koroškem, leta 1955 pa postal asistent akademika Antona Slodnjaka. Kot je dejal Just, so tega nato politično odstranili s filozofske fakultete, enaka usoda je doletela Barbariča. »Politične čistke so otežile njegovo znanstveno pot in življenje družine,« je poudaril urednik knjige. Do leta 1965 se je nato preživljal z delom na dopisni šoli v Ljubljani, zatem pa dobil predavateljsko mesto na filozofski fakulteti v Zadru. Na Hrvaškem je ostal do leta 1972, pripravljal doktorat in ga tri leta pozneje tudi uspešno zagovarjal. Doktoriral je iz komparativistike, raziskoval je vpliv ruskega pisatelja Turgenjeva na slovenske pisatelje v drugi polovici 19. stoletja. 

turnisce, knjiznica
Občina Turnišče
Predstavitev knjige Štefan Barbarič in Prekmurje.

Po opravljenem doktorskem študiju je postal urednik pri Slovenski matici, pozneje pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. To delo je opravljal vse do svoje smrti, leta 1988. »S svojim delom je Štefan Barbarič segal na različna področja slavistike. Kot literarni zgodovinar je obravnaval obdobja reformacije, romantike, realizma in moderne. Zelo pomembne so njegove komparativne, primerjalne študije o stikih slovenske književnosti s hrvaško, slovaško, rusko in madžarsko,« je poudaril Franci Just. Dodal je, da so njegove študije zelo dragocene zaradi velikega primanjkljaja na področju preučevanja slovensko-madžarskih stikov. »Lahko bi rekli, da je za Avgustom Pavlom na tem področju oral ledino,« je pristavil.



Ker je obvladal madžarski jezik, je lahko stike tudi ustvarjalno sooblikoval s tem, da jih je prevajal iz madžarske književnosti. Avtorje je predstavljal v revijah in prevajal odlomke njihovih del. »Za takratne jugoslovanske in madžarske enciklopedije in leksikone je pripravil prek sto člankov o posameznih literarnih ustvarjalcih, obdobjih ... Zelo široko je bilo njegovo delo,« je podčrtal Just in dodal, da nikoli ni opustil misli na Prekmurje. Domači regiji, njenemu jeziku in književnosti je posvetil del raziskovalnega opusa. Preučeval je starejša obdobja prekmurske književnosti, pisal ocene in recenzije o delih, ki so obravnavala prekmursko književnost, pisal o značaju prekmurskega človeka in pokrajini. 

»Glavna značilnost vseh njegovih zapisov je, da je v njih pokazal in dokazal, da v kulturnem pogledu Prekmurje ne zaostaja v ničemer za drugimi slovenskimi pokrajinami,« je poudaril Just. Dejal je še, da želi knjiga Štefan Barbarič in Prekmurje opozoriti na to, da je raziskovalni opus, ki se nanaša na Prekmurje, izjemno dragocen. Bralec skozi branje dobi širok pregled nad razvojem prekmurskega jezika in književnosti od Cirila in Metoda in vse do 19. stoletja oziroma do Miška Kranjca. 


Tudi hči in nečakinje

Spomini Štefana Barbariča na Prekmurje so dragoceni, saj imajo po besedah Justa ob spominski še kulturnozgodovinsko vrednost. Njegovi zapisi so lahko tudi zgodovinsko gradivo za študij takratnega časa. Jasmina Denša iz turniške občine je za potrebe priprave knjige zbrala fotografsko gradivo, zapise pa so prispevale tudi hčerka in nečakinje. Dele njihovih spominov sta na predstavitvi knjige prebrali članici Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja Katarina Balažic in Zdenka Jelenovec. Obiskovalci so tako lahko slišali, kako se spominjajo svojega strica ter očeta in vrnitve družine v Turnišče.

turnisce, knjiznica
Občina Turnišče
Predstavitev knjige Štefan Barbarič in Prekmurje.

Nada Barbarič Naskov je med drugim opisala, da so se v Turnišče redno vračali, večinoma avgusta za čas proščenja. Avta niso imeli in nikogar v družini vožnja ni mikala, zato so se vozili z javnim prevozom, v Prekmurje so prihajali z vlakom. Spomnila je, da je njihov prihod vedno pomenil pravi praznik in še preden se jim je uspelo dobro namestiti, se je že kuhalo in peklo. Barbaričeva nečakinja Antonija Horvat pa se je spomnila, da je strica vedno skrbelo, ali je doma vse v najlepšem redu, ko je prišel, pa je vedno želel vse videti, slišati in obiskati. 

Na naslovnici knjige je fotografija Štefana Barbariča in njegove mame Verone, tudi v notranjosti so številne fotografije iz družinskih albumov. Just je na predstavitvi dejal, da je pobudo za izdajo knjige društvu dal etnolog Štefan Skledar, spomnil pa še, da je Slovenska matica ob stoti obletnici Barbaričevega rojstva počastila njegov spomin z izdajo zbornika, v katerem so zbrane njegove študije z različnih področij. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.