© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Lizika Selinšek upihnila 102 svečki: »Muzika in petje, to me veseli«


tednik
Mojca Zemljaric
15. 11. 2025, 09.13
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Elizabeta (Lizika) Selinšek je pred dnevi praznovala 102. rojstni dan. »Prava Haložejnka,« se je nasmehnila in stisnila pest.

MZ Lizika Selinsek.JPG
MZ
Lizika je najbolj srečna, ko se ob njej zbere vsa družina.

Rojena je bila 28. oktobra 1923 na Dravinjskem Vrhu, z možem sta si dom ustvarila na Ptuju, kjer sta podedovala hišo.

Odraščala je na kmetiji, otroci so morali pri delu pomagati.

Drugačno otroštvo

»Otroštvo v Halozah je bilo skromno, a zelo lepo. Imeli smo dve kravi, dva vola, svinje in kokoši, vinograd in sadovnjak. Pridelovali smo koruzo, zelje, repo, krompir, fižol ... Nabirali smo gobe, atek so nalovili ribe v Dravinji, oboje smo sušili za zimo. Sušili smo sadje, da smo ob božiču spekli sadni kruh. Atek in mama sta bila prava gospodarja. Res smo veliko delali, živeli skromno, a pomanjkanja nismo čutili.

Preberite še

Vse smo pridelali doma, kupovali smo samo sol in petrolej. Nismo bili lačni, smo pa jedli drugače kot danes. Meso je bilo enkrat tedensko, drugače pa repa, zelje, fižol, krompir, zabeljeno z ocvirki in svinjsko mastjo. Dobra volja nas je gor držala. Ves dan smo delali, pred večerjo smo si zapeli, po večerji molili, pred spanjem nas je mama vse pokrižala.

Poleti smo se kopali v Dravinji, čista je bila kot srebro. Nismo poznali radia in televizije. Družili smo se ob kmečkih opravilih. Najbolj smo bili veseli, če je kakšen starejši harmonikar igral in smo zaplesali. Veliko smo peli pod lipo, veselo je bilo. Nedelja, ko smo šli k maši, je bila praznik.«

Bila je nadarjena učenka

Vsi štirje otroci, Lizika, njeni dve sestri in brat, so hodili v osnovno šolo v Videm. Lizika je bila zelo nadarjena, ena od učiteljic jo je spodbujala, da bi postala učiteljica. Ker je bila šola v Mariboru, ji starši tega niso mogli omogočiti. Šla se je učit za šiviljo, vendar ni imela sreče s svojo mojstrico. Ta ji je naložila toliko dela, da je šivala še ponoči.

»So me oči tako bolele in pekle, da sem bila primorana vse skupaj pustiti. Kljub temu sem se šivati naučila, potem sem veliko šivala za svojo družino, to me je veselilo.«

Ko je bila stara 18 let, se je začela druga svetovna vojna. »Takrat je bilo hudo. Okoli hiše so s puškami hodili nemški vojaki. Strah nas je bilo. Ta strah je v nas ostal še po koncu vojne.«

Neizmerno veselje z vrtom in rožami

Več v Štajerskem tedniku

E-novice · Podravje

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.