MP

Zato vam dela ne bom nalagala. Je pa res, da je december tudi čas, ko razmišljamo o dogajanju preteklega leta in zaobljubah, ki jih bomo naredili za naslednje leto. Pa bomo danes pogledali, kje lahko tudi pri delu na vrtu kaj popravimo.

Nizki fižol

Stročnice so pomemben del ekološkega vrta. Seveda imamo najraje fižol, a zgodaj spomladi ne pozabite na grah, bob, pozno spomladi pa še na lečo in čičeriko. In tukaj je že prva navada, ki se je je smiselno otresti. Slovenci smo nekako tradicionalno navezani na visoke sorte fižola.

Prav letos, ko je seveda tudi vreme zelo spremenljivo, da ne rečem zmešano, mnogi s pridelkom visokega fižola niso bili najbolj zadovoljni. Zaradi čudnih, dolgih in zelo vročih vročinskih valov je pozno zacvetel. V vročem avgustu pa so cvetovi tudi odpadali. Cvetenje visokega fižola je odvisno od sorte, vsekakor pa ne cveti v dolgem dnevu. Posamezna sorta začne cveteti takrat, ko se dan zanjo ustrezno skrajša, in nič prej. Odpadanje cvetov pa je seveda posledica previsokih temperatur, pri katerih je oplodnja skoraj nemogoča. Zato je visoki fižol vrtnina, ki nam daje pridelek šele jeseni. Še vedno mnogi ne sejejo nizkih sort, ki pa nam dajo pridelek izredno hitro. V rastlinjak sorte za stročje lahko sejemo z nekaj sreče že konec marca, zadnja setev na prosto pa je lahko v večjem delu Slovenije še nekje proti koncu avgusta. Zgodnji pridelek boste torej vedno dobili s setvijo nizkega fižola.

Druga nepravilnost (ne napaka) pa je, da mnogi nizke sorte še vedno sejejo v grmičke, torej v eno jamico več semenk. Pa je to nesmiselno. Nizki fižol sejemo v vrsto, tako da nekje na 10–15 cm posejemo eno do dve zrni. Če seme dobro kali, vedno zadošča eno zrno. Nič ne pridobite, če sejete pregosto, saj je pred nami jesen, z njo pa jutranje rose in seveda bolezni. Zračen nasad bo veliko bolj zdrav. Zato naj bodo tudi vrstice vsaj 40 cm narazen. Lahko so tudi več. Tako bo dovolj zemlje, da lahko posevek ogrnete z zemljo, s tem pa omogočite koreninam in mikroorganizmom na njih boljše pogoje. Seveda je setev stročjega fižola možna najkasneje do zadnjih dni avgusta, razen na Primorskem. A če vam je letošnje muhasto in res zelo spremenljivo vreme uničilo visok fižol, je to lepa možnost za pridelek jeseni.

Sama res svetujem, da se naslednje leto odločite za setev nizkih sort stročjega fižola. Lahko ga sejete zelo zgodaj za sadike. To je na toplem možno že konec marca, na prosto pa res v odvisnosti od vremena, nekje konec aprila.

MP

Motovilec je svetlokalilka

Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsi Slovenci, nekoliko manj pa je poznana drugod po svetu. Ker prenaša nizke temperature in preživi zimo, je zelo dobrodošla vrtnina, saj je spomladi ena izmed prvih zelenjadnic na našem vrtu. Posebej v poletnih setvah so ljudje pogosto razočarani zaradi slabe kaljivosti semena.

Kaj torej lahko naredimo? Seveda je najbolj priporočljivo, da si seme pridelamo sami. A pri tem moramo imeti nekaj znanja, da ne bo še slabše. Običajno vsem, ki ne poznajo skrivnosti pridelave semena, najboljše seme pade na tla in je izgubljeno ali pa kali na mestu, kjer je bil motovilec preteklo leto. S tem pa so kršena pravila dobrega kolobarja. A o pridelavi semena bomo morda govorili kdaj drugič.

In smo pri naslednji zelo zakoreninjeni navadi, ki pa se je res morate znebiti. Najpogosteje se motovilec poseje »na povprek«, brez vrst po celi gredi. S tem je potem kar nekaj težav, ki se jim elegantno izognemo, če motovilec posejemo v vrste. Zelo je namreč občutljiv v času kaljenja in zapleveljen v mladosti bo slabo rasel in tudi slabo prezimil. Ravno tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin.

Če ga posejete na gredico »povprek«, kot pravimo, ga je veliko težje opleti, še težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 20 cm. Le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako pa je spravilo, rezanje veliko hitrejše in enostavnejše. Motovilec, posejan v vrstice, je skoraj vedno enakomerno velik, zato ne iščemo in izbiramo večjih rozet, režemo kar po vrsti vse in s tem prihranimo veliko časa. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko ga sejemo, kajne?

Vendar pozor, vrstic ne označite z motikico, ker boste tako posejali seme pregloboko. Najbolje je, da jo označite, v bistvu samo nakažete, samo z ravno desko. Če imate čas in voljo, potem po nakazani vrstici posujte nekaj zemlje za rože, lahko tudi fino presejanega komposta. Nato posejete seme, ki ga v poletnih setvah posejemo nekoliko gosteje. Motovilec namreč pri temperaturah zemlje nad 25 oC spet veliko slabše kali.

Seme samo pritisnemo ob zemljo, ga ne prekrivamo z njo (svetlokalilka). Tudi to je navada, ki posebej v poletnih setvah lahko močno zmanjša kaljivost. Na koncu celo gredo, ne samo vrstice, dobro zalijemo, medvrstni prostor pa lahko prekrijemo s pokošeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, ga je treba prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo.

Kaj moramo spremeniti za poznopoletne ali jesenske setve

Več v Štajerskem tedniku