ČG

V bistvu gre za modno revijo, ki jo je premierno predstavila že na oktobrskem srbskem tednu mode pod naslovom Green Cappuccino, a jo je za ptujski defile še dodatno obogatila. Srce in duša ji ne dopuščata, da bi isto kolekcijo predstavila na enak način. Vsi kosi so raznoliki in kombinatorni, da nikoli ni težko narediti drugega stajlinga iz istih kosov kolekcije, da je ta novi prikaz videti popolnoma drugače, kot je bil na izvorni reviji. To je vedno tudi njen namen – da se kolekcije med seboj lahko mešajo, na nek način dopolnjujejo.

Osnovni moto revije Green Cappuccino je, da se vrnemo nazaj k naravi, tako glavi kot srcu, v ravnanju. Trenutek je, da začnemo misliti na naravo, ki je ena in edina, da je ne zavržemo, da nas ne posrka ta hitri tempo življenja in vodi tja, kamor si ne želimo; da si vzamemo čas zase, saj ta drvi mimo nas, da se sploh ne zavedamo, kaj in kje smo; da se družimo, si vzamemo čas drug za drugega. Tudi tokratna revija je povezala številne obiskovalce, ki so se družili tudi po končani reviji z lokalnimi, zeleno obarvanimi dobrotami.

ČG

Sanjina drugačnost iz ateljeja zanima predvsem tujce

»Modni dogodek v svoji celosti pokaže oblačilo, ki živi. Moja oblačila so zato, da se nosijo, da se ljudje v njih dobro počutijo. Vsako moje oblačilo ima trajnostni zapis, ne zavrže se, zato ker ni niti v trendu, ni izdelano za eno leto, eno sezono, je brezčasno. Kdorkoli ima kakšen kos mojega oblačila, ga ima za dolgo,« je Sanja Veličković strnila misli ob jubilejni modni reviji.

Še preden je svojo edinstveno, kreativno in unikatno modo predstavila širši javnosti, je veliko šivala zase in nosila svoj stil. Z njim je pritegnila, tudi drugi so sčasoma želeli imeti, nositi drugačna oblačila. Tako je v svoje kolekcije začela vključevati malo drugačne kose. Odkar ima atelje, opaža, da so vsi kosi oblačil, ki se ji zdijo malo drugačni ali nenavadni, zelo zanimivi predvsem za tujce, ki opazijo ravno to, kar je ona, Sanja Veličković, kar jo orisuje.

Slovenci še vedno večinoma raje prisegajo na stereotipe. Dokler ji njene ideje ne bodo dale miru, tako dolgo bo skušala ustvarjati to svojo modno linijo in držo. Nikoli pa ne bo šivala klasičnih oblačil, ker vanje ne bi mogla vložiti niti kančka sebe. »Te stvari šivajo drugi, jaz pa bom skušala slediti sebi in svojim idejam, svojemu ustvarjanju, delati to, česar ne moreš kupiti v trgovini,« poudarja. Vsa oblačila tudi sama zašije, od začetka do konca, ni druge roke zraven. Tudi to je njena posebnost, značilnost, tako je že dvajset let. To je zanjo pravi ustvarjalni proces, od začetka do konca, od ideje do končnega izdelka.

Tudi pri protokolarnih oblačilih bi se morali odmakniti od klasike

Več v Štajerskem tedniku