Zakonca Cigula za dvorec Dornava skrbita kot za svoj dom
Irena in Mirko Cigula, ki od leta 2016 skrbita za baročni dvorec Dornava, sta prejemnika Steletove nagrade. Nagrado podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine.
Zakonca Cigula so za nagrado predlagali sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pismo podpore predlogu sta podala tudi soprog predsednice države Aleš Musar in Občina Dornava oziroma v njenem imenu župan Matej Zorko. V ZVKD so zapisali, da Cigulova živita z dornavskim gradom, mu izkazujeta izjemno skrb, še posebej sta ključna kot povezovalni člen med lokalno skupnostjo, stroko in državo. Rezultat sodelovanja je obnova grajske kapele in oranžerije, kar Ireni in Mirku predstavlja posebno zadovoljstvo. Ko sta se leta 2016 odločila za skrbništvo na grajskem posestvu, se nista niti zavedala vseh nalog in odgovornosti, ki ju čakajo. Ljubezen do urejene krajine je bila tista, ki ju je pripeljala do novega izziva. Že več let skrbita za celotno grajsko posestvo, se pravi za vse objekte, parke in vrtove. Sta avtorja ali soavtorja programskih vsebin, s katerimi bi lahko dvorec v prihodnje zaživel. Posebej ljubo jima je delo na vrtu in v parku, saj sta po duši zelo povezana z naravo. Zaradi napovedanega visokega državniškega obiska v dvorcu sta pred leti celo prekinila dopust na hrvaški obali. Prišla sta domov, uredila vse potrebno, sprejela goste z državnega vrha, potem pa se vrnila na počitnice. To priča, kako pomemben je v njunem življenju dornavski grad.
Obnova oranžerije je bila velik zalogaj
Še preden sta bila skrbnika dvorca, sta v svoji vrtnariji imela zbirko agrumov. „Oranžerija nama je bila pisana na kožo, v skladu z najinim razmišljanjem in načinom dela. V sodelovanju s kulturnovarstveno stroko in lastnikom dvorca, to je ministrstvom za kulturo, sva zbirala vire in dokumentacijo o gojenju agrumov na posestvu. Med drugim smo prišli do podatka, da so dornavsko oranžerijo zgradili leta 1739, bila je največja v Štajerski deželi z največjo zbirko agrumov.
Oranžerija je danes obnovljena in čaka vsebine. V osnovi bo to prostor za prezimovanje citrusov, služila bo tudi za organizacijo kulturnih dogodkov. Oranžerija bo izhodišče prihodnjega življenja na posestvu. „Od tu bo šla rdeča nit nadaljnjega razvoja,“ je poudaril Mirko Cigula, ki ga veseli, da posestvo obiščejo gostje od blizu in daleč.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
