Arhiv Štajerskega Tednika

Dora se takole spominja svojega potovanja na sanremski festival:„Nisem si predstavljala, kako bo vse skupaj potekalo, čeprav je bil protokol vnaprej določen in znan. Šele na novinarski konferenci, ki je bila dva dni pred nastopom, sem izvedela, da so pevci s praktično vsega sveta. To me je navdalo s prav posebnim občutkom nacionalne pripadnosti in zavedanja, da zastopam državo Slovenijo na tako velikem odru. Organizator je poskrbel tudi, da smo se pevci spoznali, peljali so nas na izlet v bližnji kraj, kjer smo si ogledali stara glasbila v t. i. vlakovnem muzeju. Tako smo se na vajah z orkestrom, ki so sledile, že počutili malo bolj domače. Za to je poskrbel tudi dirigent, ki nas je prav prijazno in s posebnim šarmom povabil na oder. V čast mi je bilo, da je orkester igral mojo pesem. Zame je bila to prva izkušnja petja v živo z orkestrom in občutek je izjemen. Dobra in koristna izkušnja je tudi spremljanje nastopajočih na pripravah in izvedbi na odru. Prof. Samo Ivačič, ki me je spremljal na vajah in generalki, me je pri vseh teh vtisih usmerjal, podajal mnenja in napotke. Na samem finalnem nastopu sem se počutila sproščeno, doživela sem čar velike dvorane, blišča in pompozne žive glasbe. Užitek je peti v takem ambientu. Hvaležna sem, da sem lahko vse to doživela na takšnem nivoju. Zavedam se, da za tem stoji mnogo ljudi, ki me podpirajo. Šola, ki je omogočila in podprla projekt; ravnatelj Milan Šilak in mentor Boštjan Rihtar, občina Gorišnica, širša družina, družina Sok in številni drugi. Upam, da bom v prihodnje imela še kakšno priložnost nastopati na tako velikem in zahtevnem odru ter ob tem rasti, zoreti in se učiti.“

Preberite več v Štajerskem Tedniku