Razglednica je bila nekoč to, kar je danes SMS sporočilo
Do konca junija je v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na ogled razstava Štajer-mark po sledeh skupne zgodovine – razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920). Danes obstajata dve Štajerski, ena je v Sloveniji, druga v Avstriji, nekoč sta ti ločeni pokrajini predstavljali eno regijo. V času, ki ga zajema razstava, so bile razglednice vsakdanje komunikacijsko sredstvo, ki ga je uporabljala večina prebivalcev.
V okviru raziskave, ki je zajela Spodnjo Štajersko, Slovensko Štajersko, so pregledali več tisoč zgodovinskih razglednic, ki jih hranijo avstrijske in slovenske ustanove ter zbiratelji. Izsledke so predstavili tudi v katalogu, svoj del pa je dodala še Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Na odprtju razstave so obiskovalci prisluhnili predavanju Karin Amasy, zgodovinarke in prevajalke z graške univerze, sodelavke v tem znanstvenem projektu.
Razglednica bistveno cenejša kot pismo
„Pričujoča razstava je rezultat raziskovanja razglednic. Naš šef, ki je zasebno zbiral razglednice, je pri tem svojem hobiju naletel na jezikovne zanimivosti. Kot slavista ga je to zelo zanimalo. Iz tega zasebnega zanimanja za razglednice se je porodila ideja o tem, da bi jih raziskovali. Zaprosili smo za subvencije,ki jih ni bilo lahko pridobiti, a smo na koncu uspeli. Zdaj že tri leta raziskujemo razglednice. Obdobje raziskovanja se nanaša na njen razvoj. Zasebni založniki so lahko razglednice v Avstro-ogrski monarhiji samostojno prodajali od leta 1885 dalje. Do razglednic iz tega obdobja je zelo težko priti. Množični in vizualni fenomen, kot sredstvo komunikacije, so razglednice postale proti koncu 19. stoletja, leta 1897, ko se je z novimi tiskarskimi stroji tudi pocenila njihova proizvodnja. Telefona v tem času še ni bilo, razglednica je imela to prednost, da je bila bistveno cenejša kot pismo. Razglednice so bile v tistem času, kar so SMS-sporočila danes, najhitrejši način komunikacije, tudi najugodnejši. Ljudje so jih pogosto uporabljali tudi zaradi organizacije vsakodnevnega življenja, kdaj bodo prispeli z vlakom, se s kom srečali ob kavi, se dogovorili za praznovanje ipd. Za večino je danes pisanje oz. pošiljanje razglednice kot neka nebodigatreba obveznost. Zgodovinsko gledano pa je bila razglednica veliko bolj inovativna in bolj dinamična, kot se tega danes zavedamo,“ je povedala Almasyeva.
V knjižnici obsežna zbirka 1800 razglednic
Preberite več v Štajerskem Tedniku
