Arhiv Štajerskega Tednika

Letos oktobra bo poteklo že 25 let od poimenovanja ptujske knjižnice po rojaku Ivanu Potrču, poteka pa tudi 20 let od prejema prve donacije njegove zapuščine. Leta 1998 je domoznanski oddelek pridobil velik del Potrčeve zasebne knjižnice, ki jo je podarila njegova soproga Branka Jurca, predal pa sin Matjaž Potrč. „Potrčeva knjižna zapuščina je obogatila našo knjižnico z mnogimi dragocenimi izvodi, ki jih do tedaj še nismo imeli. Poleg knjižnega gradiva je bil opravljen popis arhivskih škatel s tipkopisi, časopisnimi izrezki, revijalnimi objavami in članki o pisatelju. V začetku leta 2012 je Matjaž Potrč knjižnici podaril še en del pisateljeve zapuščine. Tako danes šteje zapuščina 2800 knjižnih enot, ki je obdelana v Cobiss sistemu in je na razpolago našim uporabnikom, sicer čitalniško, v Potrčevi spominski sobi. Za 20 arhivskih škatel pa imamo popisanega tudi drugega gradiva,“ je povedala Božena Kmetec – Friedl.

Vrhunec in prelomnico v Potrčevem pisateljevanju predstavlja roman Na kmetih, ki je bil prvič objavljen leta 1954. Z njim je sprožil različne, tudi odklonilne odmeve. Zanj je leta 1955 prejel že drugo Prešernovo nagrado. Leta 1970 so po njem posneli film Rdeče klasje. Na puljskem festivalu je prejel veliko zlato areno. „Roman Na kmetih je bil preveden v več tujih jezikov, posebnost pa predstavlja prevod v kitajščino in natis s kitajskimi pismenkami, ki ga je v dar prejela Viktorija Dabič od Ivana Vanča, Potrčevega prvorojenca, v zahvalo za prizadevanja oživitve vsakoletnega pohoda po Potrčevi poti in ohranjanja spomina nanj. Dabičeva se je odločila, da dragoceni prevod podari knjižnici in s tem še dodatno obogati dragoceno pisateljevo zapuščino,“ je v predstavitvi letošnje razstave 32 del pod naslovom Drobci iz zapuščine pisatelja Ivana Potrča še posebej izpostavila bibliotekarka Kmetec – Friedlova.

MG

Preberite več v Štajerskem Tedniku