Arhiv Štajerskega Tednika

Po avtoričinih besedah uporabna mitologija spodbuja vedoželjnost in dialoge, posledično temeljito spreminja stereotipne predstave o antičnih verovanjih, na drugi strani pa razkriva, kako je takšno rokovanje z miti pomembno za demokracijo, uveljavljanje idej o enakosti, za filozofijo, etiko in umetnost. „Moja ideja je bila, da pokažem, kako deluje ta mehanizem na primeru antičnih mitov, predvsem grških in rimskih. V tem delu sem našla veliko zadovoljstva, veliko sreče, razen v zadnji fazi, ko sem urejala rokopise in sem jih morala občutno skrajšati, na polovico. Upam, da bo izšla tudi druga knjiga,“ je povedala Svetlana Slapšak in dodala: »Meni je pomembno, da povem določeno zgodbo, ki je imela družbene posledice, ki jo lahko umestimo v določene družbene dogodke in spremembe, ne pa razgradnja mita do njegovega bistva. Najpomembnejša sprememba, ki jo vidim v miturgiji, je položaj žensk. To je tisto, kar se spreminja precej dinamično. Najbolj nori pa so kontakti mitologije z znanostjo. Mit tudi nima logike, ker je nastajal skozi čas. Kaj pa mitološke zgodbe? Te, ki jih mi poznamo, so že zlorabljene v novejši zgodovini. Te zlorabe so zelo resne. Totalitarni režimi so oboževali antiko, podobe iz antike vidite v Hitlerjevi Nemčiji, Mussolinijevi Italiji, pa tudi Stalin jih je imel rad. Tudi figure socialističnega realizma so zelo podobne antičnim figuram.

Preberite več v Štajerskem Tedniku