Arhiv Štajerskega Tednika

 Knjigo je pred kratkim predstavila tudi na Ptuju, s katerim je njeno strokovno delo tesno povezano, saj je specialistka za kamnite spomenike rimske dobe.

Kako to, da ste se odločili za izid v nemškem jeziku?

„Razlogov za pisanje v nemškem jeziku je več. Knjiga je v prvi vrsti namenjena strokovnjakom, ki pa so predvsem tujci. Le redki tujci pa govorijo slovensko. Prav tako je Štajerska vedno gravitirala bolj proti severu, tudi večina literature o antičnih spomenikih je izšlo v nemškem jeziku. Dalje je pa razlog za pisanje tudi finančne narave: ker sem poleg arheologije študirala tudi nemščino, sem imela dovolj znanja za pisanje v nemškem jeziku, hkrati pa smo se tako izognili prevajalki in dodatnemu finančnemu in časovnemu koraku več v nastajanju knjige.“

Kakšna je bila geografska lega kasnejše kolonije Petovione?

„Antična Petoviona je ležala na istem mestu, kot je današnji Ptuj. Domačini vedo, da lahko na ostanke naletijo, če le začnejo kopati. Središče uprave s forumom je ležalo na območju Muzejskega trga in Vičave, pod Panoramo, ki na nekoliko dvignjenem terenu omogoča odlično opazovalno izhodišče za nadzor vodnega prometa po Dravi in tranzita po bližnji cesti. Lokacija vojaškega tabora ostaja še vedno neznanka: morda je tabor ležal na območju Spodnje Hajdine, a novejše raziskave kažejo, da so arheologi na vojaške sledi zasledili tudi na Panorami. Zahodno od Spodnje Hajdine je ležala četrt, imenovana Vicus Fortunae, kjer je bila administracija mesta s pisarnami za vodenje carine ter svetišča. Rokodelske delavnice najdemo na več mestih. Najmočnejši sledovi so v Rabelčji vasi, Zgornjem Bregu, pa tudi na Vičavi, Spodnji Hajdini, na Panorami itd.“

Je bilo geografsko raziskovanje na petovionskem območju zelo zahtevno?

Preberite več v Štajerskem Tedniku