Kurenti na svetovnem zemljevidu kulture, a dodatnih državnih sredstev zato ne bo
Po Škofjeloškem pasijonu, ki se je kot prvi iz Slovenije vpisal na reprezentativni seznam Unescove nesnovne dediščine človeštva, so se nanj uvrstili še obhodi kurentov. Kaj to pomeni za državo, regijo in same kurente ter ali jih bomo še naprej videvali na prireditvah izven pustnega časa – o vsem tem so minuli teden govorili na Ptuju.
Zasedanja Unescovega medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Južni Koreji so se udeležili predstavniki ptujske občine na čelu z županom Miranom Senčarjem, skupaj s predstavniki ministrstva za kulturo, predsednikom Zveze društev kurentov Vladom Hvalcem in dolgoletnim predsednikom Kurentovanja Brankom Brumnom. Po prihodu z otoka Jeju so svoje vtise in pomen vpisa predstavili na novinarski konferenci.
Župan Miran Senčar je izpostavil dejstvo, da je bila ravno nominacija Slovenije oz. obhodov kurentov ena izmed najbolje pripravljenih, za kar so bili pohvaljeni. Kljub temu pa so bili do konca na trnih, saj so bile nekatere razprave o nominacijah pred njihovo dolge in vroče. Vsem zaslužnim se je Senčar zahvalil za trud, v prvi vrsti interdisciplinarni komisiji, ki je pripravljala nominacijo, direktorju ZRS Bistra Ptuj Štefanu Čelanu ter seveda vsem generacijam kurentov, ki so zaslužne za to, da so se uvrstili na seznam. Glede na naraščajoče število kurentov, pravi, ni strahu, da bi običaj zamrl, sam vpis pa dojema kot veliko čast in priložnost, a tudi obvezo za vse naslednje generacije kurentov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
