R. B., arhiv DL

##IMAGE-3410463##

Klemen Ramovš, direktor in umetniški vodja brežiškega festivala Seviqc Brežice, se s s staro glasbo ukvarja že tri desetletja. Leta 1982 je začel organizirati koncerte v Radovljici in pred 16 leti nadaljeval v Brežicah, ta čas je s svojimi projekti utrdil festival Seviqc v evropskem prostoru.

Festival je postal sinonim za staro glasbo s pritegnitvijo svetovno znanih umetnikov, s koncerti v gradovih in cerkvah je prispeval k odkrivanju slovenskih znamenitosti, z žlahtno staro glasbo pa spodbudil zanimanje zanjo tudi med mladimi.

Gospodarska kriza je močno prizadela tudi festival Seviqc. Medtem ko je bilo v najboljših letih občinstvu na voljo tudi 44 koncertov v krajih od zahodne do vzhodne Slovenije, se je lani njihovo število že skrčilo na 30, letos pa se bo v dneh od 22. junija do 7. septembra zvrstilo le še 20 koncertov.

Kljub temu, kot je dejal Ramovš, ostaja Seviqc tudi spričo omejenih sredstev velik festival, kajti v Evropi je priznan predvsem zaradi svoje kakovosti. Ugled se mu še povečuje in zato pridobiva vse več partnerjev, med katerimi nekateri že posredno finančno pomagajo pri zagotavljanju programa in njegove kakovosti.

Manj koncertov namreč pomeni tudi povečevanje stroškov; vsak je namreč dražji zaradi kompleksnih celoletnih priprav, kontaktov in usklajevanj, zato bo tudi letos treba za celotni program zagotoviti okrog 400.000 evrov. Toda naša pogajalska izhodišča so dobra, ker smo ugleden festival, zato se je lažje pogovarjati s partnerji, pravi Ramovš.

Jutri otvoritev festivala v domačih Brežicah

Tudi letošnji festival bo ponudil nekaj vrhuncev, prvi bo že jutrišnji uvodni koncert v Viteški dvorani brežiškega gradu, ki je prav letos doživela temeljito prenovo. Med drugim je restavriranih kakšnih 500 kvadratnih metrov fresk na stropu dvorane, ki je bogatejša tudi za klimatske naprave in talno gretje. Otvoritveni koncert glasbenikov in plesalcev francoskega ansambla L'Eclat des Muses se bo predstavil tudi kristalni dvorani škofjeloškega Sokolskega doma.

V okviru projekta PurPur - evropska zvočna izmenjava bo v kristalni dvorani Grand hotela Rogaška Slatina na ogled opera Armida Josepha Haydna. Projekt je nastal v sodelovanju festivala Ad libitum, Seviqc Brežice in festivala Kvarner. Znova se bo predstavil tudi slovenski ansambel musica cubicularis, kar štirje koncerti stare glasbe pa bodo še v Ljubljani.

V atriju Narodnega muzeja Slovenije bo nastopil belgijski sestav Zefiro Torna, v Slovenski filharmoniji francoska Academie baroque europeenne d'Ambronay in European Union Baroque Orchestra, v atriju ZRC pa nizozemski sestav Severijn.

"Ker v evropskem združenju festivalov stare glasbe REMA pokrivamo jugovzhodno Evropo, smo pritegnili hrvaški Ensemble Symblema in ruski sestav Svetilen, ki bo predstavil pravoslavno glasbo. Poleg že omenjenih ansamblov bomo letos gostili še glasbenike iz Španije, Madžarske, Italije in Avstrije. Sicer pa se dosedanjim slovenskim lokalnim skupnostim, nekatera so seveda tudi odpadla, letos s koncerti pridružujejo Litija, Ptuj in Rogaška Slatina," je letošnja programska izhodišča predstavil Ramovš.

Tudi letošnji festival bo spremljalo kar nekaj dodatnih koncertov oziroma izobraževalnih in tekmovalnih dogodkov. Ramovš ob tem opozarja na zaključni koncert Musica Locopolitana Project Purpur, na katerem bodo v kapeli na škofjeloškem gradu nastopili mladi glasbeniki iz Slovenije, Nizozemske in Italije, na ptujskem gradu pa bo konec oktobra koncert zmagovalcev mednarodnega tekmovanja za Chopinov zlati prstan v kategoriji historični klavir.

Glede prihodnosti brežiškega festivala je Ramovš optimist. "Verjamem, da ima vse, kar je kakovostno, več možnosti, da obstane in ostane in da ostane tudi takrat, ko ima utrjen ugled. Imamo zelo močno zavezništvo z vseh koncev Evrope, pri čemer ne mislim zgolj na združenje REMA, marveč tudi na diplomacijo, ki je v Sloveniji akreditirana in se letos še posebej odziva. Čeprav smo državo partnerico opustili, imamo zdaj več partnerjev, znova denimo z Nizozemske, zelo smo se naslonili na Francijo, ki je na področju stare glasbe močna z ogromno festivali in dobro izdelanim poslovnim odnosom države do festivalov," je dejal Ramovš.

Festival evropska sredstva v večji meri kot doslej posredno koristi v sodelovanju s francoskimi in z avstrijskimi partnerji, podpirajo ga različne agencije, kulturni centri veleposlaništev in tuja predstavništva v Sloveniji. Letos se pridružuje ruski center za kulturo, špansko veleposlaništvo kljub krizi ostaja pri finančni podpori, vrača se italijanski inštitut. "Skratka, odpirajo se stvari, zaradi katerih nimam razloga za pesimizem," je sklenil Ramovš.