Arhiv Štajerskega Tednika

Posebnost gradu je 1.700 metrov dolga ravna vrtna os s sprehajalno potjo, ki vodi od začetka drevoreda skozi grad, vrtove, sadovnjak in gozd do struge Pesnice. Je najdaljša v Sloveniji in v tem delu Evrope. Začne se pri kipcu Marije Brezmadežne. »Najprej pelje skozi drevored in vrt pred pročeljem dvorca, ki so ga nekoč krasili oranževci. Za dvorcem sledi severni Neptunov vrt, ki je bil včasih najbogatejši in opremljen s kiparskimi strukturami. Naslednji je vrt pred oranžerijo, v preteklosti je bil zelo bogat z vrtninami. V oranžeriji so čez zimo hranili citruse, njihovo gojenje je bilo v Dornavi tradicija. Rekli so jim večno življenje, ker so zeleni in cvetijo v vseh letnih časih. Dokumentirano je, da so leta 1750 hranili dva citrusa, ki sta bila tedaj stara 250 let. Za oranžerijo se levo in desno ob potki razteza sadni vrt, na koncu nas pot pelje še skozi gozdiček, ki ga imenujemo gosposki gaj. Gozd cveti in dehti od zgodnje pomladi pa vse do jeseni. Letos smo čezenj uredili še sprehajalne poti,« je o vrtni zasnovi dvorca Dornava povedal skrbnik Mirko Cigula.

Ob dvorcu nekoč vse cvetelo in dehtelo

Zakaj javna beseda o vrtnih zasnovah dvorca Dornava in botaniki, ki se je nekoč bohotila ob gradu? Nekdanja lastnika gradu, zakonca Attems, sta bila namreč velika ljubitelja umetnosti in razkošnih vrtov. Grofica Marija Auersperg Attems je cvetlice upodabljala na slikarskem platnu. V javnih zbirkah jih je v Sloveniji ohranjenih osem. V Arboretumu Volčji Potok so se odločili, da bodo botaniko, ki je nekoč krasila dornavski dvorec, podrobneje raziskali. Nastal je interdisciplinarni projekt o Mariji Auersperg Attems, vodilna nit projekta je cvetje z njenih slik.

»To so bili sanjsko lepi vrtovi«

Strokovni posvet z uglednimi gosti in strokovnjaki

Preberite več v Štajerskem Tedniku