Arhiv Štajerskega Tednika

Nastanek obeh in vsebino sta avtorja s pomočjo dveh kratkih filmov, pri katerih so sodelovali člani Akademije borilnih veščin Ptuj, tudi predstavila v pogovoru s Sanjo Selinšek v razstavišču ptujske knjižnice, vodjo mladinskega oddelka knjižnice. Oba avtorja imata tudi zelo tenkočuten posluh za tegobe mladostnikov, kar je tudi razvidno iz obeh romanov.

Pisanje v dvoje je bil velik izziv, a sta se dobro ujela. Oba sta imela zelo jasno vizijo, kaj želita v romanu Orfejeva lira, ki je večplasten (od zgodovine Ptuja do mladostnih problemov, medvrstniškega nasilja, športa), povedati. Oba že celo življenje delata z mladimi, v pedagoškem poklicu, zato so se jima te teme zdele zelo aktualne ter sta jih skušala ubesediti. Veliko je bilo študija različnih virov in ogledov na terenu, da je zgodovina Ptuja verodostojno predstavljena in da ima roman tudi veliko zgodovinskih elementov. Silvester Vogrinec ob tem pravi, da je imel srečo, ker je odraščal na ptujskih ulicah, ki so ga vedno fascinirale, še posebej stari del mesta, Prešernova ulica z veliko dvorišči. Že kot osnovnošolec se je spoznal z grajskimi rovi. Zgodovino Ptuja, največje znamenitosti Ptuja, sta predstavila kot lov za izgubljenim zakladom po ptujskih ulicah, vse skupaj pa povezala z Orfejevo liro, da bi čim bolj pritegnila mlade bralce. Mesto je fascinantno, zato je prav, da se o njem piše in da ga mladi spoznajo, poudarja Aksinja Kermauner.

Preberite več v Štajerskem Tedniku