R. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3631826##

Prenovljen sprejemni center Livarna v Dobovi bo še nocoj sprejel prvo skupino beguncev, ki pa tukaj najbrž ne bodo prenočili. Čaka jih okrepčilo in registracijski postopek, nato pa bodo nadaljevali pot. Na kraju so že policija in predstavniki humanitarnih organizacij.

Pristojni so zadnje sončne in tople dneve izkoristili, da center, ki tukaj stoji že nekaj tednov, nekoliko preuredijo in pripravijo za sprejem beguncev v zimskem času. Dostopno ploščad so asfaltirali, s tem pa omogočili dostop avtobusov do samega centra, kar bo dobrodošlo tudi za starejše in invalide, ki jim je tako prihranjen dodaten napor, so pojasnili na novomeški policijski upravi.

Tudi sanitarij je več, v štirih velikih šotorih pa so že nameščene naprave za gretje, čakajo tudi odeje ter blazine za ležanje. V šotorih so obešeni različni napisi, ki v slovenščini in arabščini pozivajo k ohranjanju čistoče in beguncem pojasnjujejo, da bodo policisti z njimi opravili registracijski postopek. Izobešeni so tudi napisi, ki vsem prebežnikom izražajo dobrodošlico v Sloveniji.

V prostorih za registracijo policisti že čakajo na prvo skupino, na kraju so tudi gasilci, predstavniki civilne zaščite in različnih humanitarnih organizacij. Med drugim so tukaj zdravniki, ki so v center prišli z madžarsko Karitas.

Za prvo skupino beguncev so tudi že pripravili hrano in pijačo, v skladiščih pa čakajo oblačila in odeje, dodatna hrana in pijača ter pripomočki za osebno higieno.

Ena od prostovoljk, ki je dan preživela v brežiškem centru, svoj delavnik pa zaključuje v prenovljenem centru v Dobovi, je ocenila, da oskrba prebežnikov poteka organizirano in tekoče ter da uspejo ljudem zagotoviti vse, kar ti potrebujejo.

Žičnata ograja na meji s Hrvaško se daljša in zaposluje politični vrh držav

Med Slovenijo in Hrvaško se je tudi danes daljšala žičnata ograja, ki med državama povzroča napetosti. Hrvaška je zato poslala diplomatsko noto, češ da je del ograje na njihovem ozemlju, kar v Sloveniji zanikajo. To vprašanje je bilo tudi predmet pogovorov političnega vrha med državama. Skupaj je sicer v Slovenijo prišlo več kot 192.000 beguncev.

Med Slovenijo in Hrvaško tako stoji že vsaj deset kilometrov žičnate ograje, ki jo postavljajo na zeleni meji zlasti na območju Rigonc proti Rakovcu, na območju Slovenske vasi proti Gorjancem, prav tako so pet kilometrov ograje danes postavili na območju Središča ob Dravi. V prihodnjih dneh bodo začeli ograjo postavljati tudi v Beli krajini.

Hrvaška očita Sloveniji, da je del ograje na območju Rigonc in Obrežja postavila na hrvaškem ozemlju, s čimer naj bi želeli prejudicirati mejo, glede katere poteka arbitraža. Zato so na hrvaškem zunanjem ministrstvu danes predali ostro protestno noto odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu, v noti pa niso navedli, kar so sicer v sredo napovedovali, da bo hrvaška stran s spornih območij odstranila bodečo žico, če tega ne bo storila Slovenija.

Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na protestno noto zavrnilo navedbe Zagreba, da del bodeče žice poteka po hrvaškem ozemlju. Ob tem so poudarili, da je namen začasnih ukrepov uravnavati migracijske tokove in ne demarkacija meje. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je dejal, Slovenija ne bo umaknila ograje, saj da za to ni argumentov.

Enako je bilo tudi sporočilo premiera Mira Cerarja, ki se je danes pred začetkom neformalnega vrha EU na Malti sestal s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, osrednja tema pa je bila postavitev ograje.

Cerar je po pogovoru zatrdil, da Slovenija ograjo postavlja izključno na svoji strani meje in s tem nikakor ne želi prejudicirati vprašanja meje, ki se rešuje z arbitražo. Je pa dodal, da če je "prišlo do kakšnega nesporazuma, naj se to rešuje na ravni ministrstev oziroma na operativni ravni med policijskimi enotami".

Tako je v pogovoru z Milanovićem ponovno izrazil upanje, da ne bo nikakršnih težav glede slovenskega postavljanja tehničnih ovir oziroma ograje. Ob tem pa je poudaril, da je namen ograj usmerjanje toka prebežnikov na organizirane točke vstopa.

Milanović sicer namen odločitve Slovenije, da postavi ograjo, vidi drugje, kot le v usmerjanju toka beguncev. Za ograjo se je slovenska vlada po mnenju hrvaškega premierja odločila zaradi notranjepolitičnih razlogov. Ob tem pa meni, da nekaj kilometrov ograje ob mejnih prehodih ne pomeni nič in ne bo rešilo težave.

Cerar pa je poudaril, da ima postavljanje tehničnih ovir dvojen namen. Poslati jasno znamenje, da je potreben resen nadzor schengenske meje in preprečiti humanitarno katastrofo v Sloveniji, če bi začeli Nemčija in Avstrija zapirati meje in bi pri nas ostalo toliko beguncev, da jih v mrzlih časih ne bo mogoče oskrbeti.

Molan: Ozemlje, po katerem teče žica, je že od prej sporno

A v nasprotju s Cerarjem in zunanjim ministrstvom brežiški župan Ivan Molan opozarja, da je ozemlje pri Rigoncah, po katerem teče žica, že od prej sporno in meja ni rešena. Po katastru, ki ga imajo tudi na občini, "pa ima Hrvaška v tem primeru prav", je opozoril.

Občina si nikakor ni želela, da bi prišlo do mednarodnega incidenta, saj imajo že tako dovolj težav z begunsko krizo, je poudaril. "Ljudje ob meji si želimo le normalnega življenja," je dejal. Dodal je, da se po nepotrebnem ponovno ustvarja neka kriza ter se slabšajo medsebojni odnosi, kar lahko vodi v slabšo gospodarsko rast in napetosti med ljudmi. Ob tem izpostavlja, da želijo le mirno živeti in nočejo biti žrtve političnih igric.

V tem primeru sta slovenska in hrvaška diplomacija padli na izpitu, ocenjuje. Poudaril je, da dobro sodeluje z župani s sosednjih hrvaških občin.

Glede postavljanja žičnate ograje na Brežiškem, tudi Molan ne ve, kje bo še postavljena, saj da jih je vlada obvestila le o tem, da bodo ograjo postavili, ne pa tudi kje in kdaj.

Vprašanju slovensko-hrvaških odnosov spričo postavljanja ograje pa se danes nista mogla izogniti niti slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je po delovnem srečanju pozvala k dialogu med državama in posvarila, da ne smemo dovoliti nobenih incidentov, ki bi pokvarili odnose med državama.

Število beguncev, ki je v drugem begunskem valu, potem ko je Madžarska na meji s Hrvaško prav tako postavila žičnate ograje, prišlo iz Hrvaške v Slovenijo, se približuje številki 200.000. Po besedah Šefica so razmere v mejah normale.

A ob tem se postavlja vprašanje, ali bi lahko v Slovenijo znova množično prihajali begunci, saj Avstrija in Nemčija na podlagi t. i. dublinske uredbe razmišljata o možnosti vračanja beguncev v države članice EU, skozi katere so ti vstopili v unijo.

Cerar je za Televizijo Slovenija poudaril, da Slovenija na to ne bo pristala. Kot je opozoril, si ti begunci k nam ne želijo, Slovenija z dvema milijonoma ljudi takega ukrepa ne bi mogla prenesti, poleg tega pa zanj ni pravne in dejanske osnove.

Tudi na nemškem notranjem ministrstvu menijo, da ni pričakovati, da bi v Slovenijo vrnili omembe vredno število beguncev.

Delegacija mednarodne Karitas razmere ob oskrbi beguncev ocenjuje kot zelo dobre

Slovenijo je danes obiskala delegacija Karitas Internationalis, krovne, mednarodne organizacije Karitas, pod okriljem katere deluje tudi Slovenska Karitas. Po ogledu razmer v nastanitvenih centrih v Šentilju in Celju ter prenovljenega sprejemnega centra Livarna v Dobovi ocenjujejo, da so te zelo dobre.

"Kar počne vlada skupaj s partnerji je zelo dobro, razmere, kot smo jih videli, tudi. Delo na različnih segmentih je dobro organizirano, pri obravnavi prebežnikov ni bilo nobenih težav, tranzit pa poteka varno. Skratka, vtis je zelo pozitiven," je dejala Suzanna Tkalec, vodja humanitarne pomoči pri Karitas Internationalis.

Karitas je s svojimi organizacijami sicer prisotna v vseh tranzitnih državah, skozi katere potujejo prebežniki, od Grčije do Nemčije, pa tudi v državah, kjer se njihova pot začne. Delegacija mednarodne humanitarne organizacije pa z obiskom tudi Slovenije preverja, kako zagotoviti še nadaljnjo pomoč prebežnikom. Prav tako želijo imeti dovolj informacij, da lahko načrtujejo svoj odziv, če se razmere spremenijo. Slovenija je trenutno tranzitna država, ampak to se lahko spremeni, so poudarili.

Gernot Krauss iz Karitas Nemčije pa je dodal, da bo v Nemčijo prenesel tudi informacije o tem, kakšne potrebe ima Slovenija glede oskrbe beguncev in kako lahko pomagajo. "Za zdaj je za prebežnike dobro poskrbljeno, na voljo je dovolj hrane in potrebščin, a če se bo begunska kriza nadaljevala, potreb po teh stvareh ne bo zmanjkalo," je dejal. Nemška Karitas je sicer Sloveniji med drugim zagotovila blazine, na katerih bodo prebežniki lahko spali.