Arhiv Štajerskega Tednika

Začasni podatki za leto 2017 Statističnega urada Slovenije kažejo, da se je število vseh, razen goveda in koz, zmanjšalo. Razmere so najbolj kritične na področju prašičereje, kjer se število prašičev zmanjšuje že vse od leta 2006. V lanskem letu pa je bilo najnižje po letu 1991. »Z rejo prašičev se je v decembru 2017 po začasnih podatkih ukvarjalo približno 25.000 kmetijskih gospodarstev ali približno 1.000 manj kot v decembru 2016. Vsa omenjena kmetijska gospodarstva so na prvi dan lanskega decembra skupaj redila približno 257.000 prašičev, to je približno za 3 % ali 9.000 živali manj kot pred enim letom.

Po poceni uvoženo meso v trgovine

Da prašičereja propada, opozarja Slavko Perc, ki že skoraj tri desetletja kmetuje na mešani srednji kmetiji v Vodrancih v občini Ormož: »Stanje na področju prašičereje je nikakršno, saj morajo biti prašičerejske kmetije, če želijo preživeti, vezane ali na Farmah Ihan ali na Panvito. Nič ne pomaga reja prašičev, če nimaš kupcev. Ljudje skorajda nimajo doma niti shrambe oz. skrinje. Po poceni uvoženo meso hodijo v trgovine. Današnji časi niso za rusko ruleto, če tako rečem. Ne moreš se zakreditirati, da bi postavil sodoben hlev, saj se lahko kaj hitro zgodi, da se situacija obrne, tebe pa prodajo.«

Perčevi so še pred desetimi leti imeli 50–60 plemenskih svinj, danes jih imajo le še osem. Pred osmimi leti so se preusmerili v predelavo svinjskega mesa v visokokakovostne domače mesne izdelke, ki jih izdelujejo po prleško-medžimurskih recepturah.

Od skupno 40 kg zaužijemo le 12 kg slovenskega prašičjega mesa

Največji upad prašičev v Pomurju in Podravju

Preberite več v Štajerskem Tedniku