Dravsko polje: »Če bi koruza medila, bi bilo paše, da je veselje«
Člani Strojnega krožka Dravsko polje so konec avgusta obiskali Čebelarski center Slovenska Bistrica. Oboji so se strinjali, da če ne bo sodelovanja med čebelarji, kmeti, lovci in ribiči, si ne gre obetati ničesar dobrega.

Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih stebrih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin, intenzivni uporabi pesticidov in uporabi žuželk za opraševanje rastlin. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel v istem trenutku izginilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelovalce. Zato morajo kmetje skrbeti za ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obvarovanjem čebel. In to ravnovesje se v zadnjem obdobju zadovoljivo ohranja, ocenjuje predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica Maksimiljan Praha. »Večjo nevarnost za pomor čebel predstavljajo manjši vrtičkarji oziroma imetniki nekaj sadnih dreves, ki niso tako osveščeni glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev,« je opozoril.
Ob tem je izpostavil drugo pomembno težavo s področja preživetja čebel – pomanjkanje hrane. »Lani smo čebelarji krmili čebele le maja, letos celo leto. Kdor letos ni krmil čebel, je ostal brez njih. Pred 30 leti so lahko same preživele v naravi, danes ne več. Milijarde evrov smo morali vložiti v zaščito narave, a čebela danes sama ne more preživeti. To je resnično pomembno področje za stroko.« Namreč letos medu hoje ni, prav tako so imele čebele zelo malo gozdne paše, tudi cvetlična bera je bila bolj skromno, cvetenja kostanja je zmotil dež. »Sedaj so imeli naši čebelarji približno 600 panjev na repici na Dravskem polju, da so si čebele vsaj malo opomogle. Če bi koruza medila, pa bi bilo paše, da bi bilo veselje.«
Brodnjak: »Za lakoto čebel ni krivo kmetijstvo«
Je torej za lakoto čebel kriva monokultura poljščin? Predsednik strojnega krožka in predsednik območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk je odgovoril, da ima ključno vlogo pri tem politika. »Kmetje seveda sejejo rastline, ki so najdonosnejše oz. najugodneje, z morebitnim sofinanciranjem ministrstva pa bi se še bolj množično odločali za medovite rastline na poljih.« Vodja ptujske izpostave kmetijskega zavoda Ivan Brodnjak pa na drugi strani pravi, da so letos posejane rekordne površine ajde, pa tudi drugih medovitih rastlin in zavrača razmišljanje, da čebele trpijo lakoto zaradi kmetijstva. »Morda je res manj paše na poljih v poletnem obdobju, sedaj pa ni tako. Spodbuja se setev medovitih rastlin na strniščne posevke in kmetje se za ta ukrep odločajo. Mnogi so se letos posejali ajdo, oljno ogrščico, manj je na poljih facelije, ki je izredno medovita. Izbira rastline je na strani kmeta, pogosto pa je odvisna od cene.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se