J. A., arhiv DL

##IMAGE-3624905##

Ministrica Andreja Katič je na poslansko vprašanje pojasnila, da odločitve o lokacijah centrov za migrante še ni. Minister Dejan Židan pa je napovedal, da bi zaradi žične ograje oškodovani kmetje lahko dobili nadomestilo. Več vprašanj o migrantski krizi so poslanci naslovili tudi na ministra za finance in notranje zadeve, ki pa ju na seji ni bilo.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je na vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS) v zvezi z iskanjem lokacij za nastanitvene centre za migrante pojasnila, da so v okviru preverjanja možnih lokacij preverili tudi več objektov, s katerimi razpolaga ministrstvo za obrambo, ki pa o izboru lokacij ne odloča. Potrdila je, da je med možnimi lokacijami tudi vojaško skladišče pri Kidričevem. Glede slednjega je namreč Lep Šimenkova opozorila, da je za tamkajšnje prebivalce nesprejemljivo, da bi tam vzpostavili center za 4000 migrantov.

Odločitev še ni sprejeta, zato ministrstvo za obrambo ne izvaja nobenih aktivnosti za preureditev skladišča v namestitveni center, je poudarila Katičeva. Če bi do takšne odločitve prišlo, bi bilo treba po njenih besedah Slovenski vojski najprej zagotoviti nadomestne skladiščne zmogljivosti, da bi se skladišče izpraznilo. "Pričakujemo, da bo odločitev o katerikoli lokaciji za namestitveni center sprejeta v sodelovanju s pristojno lokalno skupnostjo," je še dodala ministrica.

Lep Šimenkova sicer odgovor na svoje vprašanje glede nastanitvenega centra pri Kidričevem pričakuje tudi od ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar. Vprašanje, katere so lokacije nastanitvenih centrov, ki jih išče vlada, je na Györkös Žnidarjevo naslovila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert. Kot je dejala, se namreč v javnosti pojavljajo namigi o postavljanju centrov v občinah Kidričevo in Šenčur, ne pa na območjih, navedenih v kontingentnem načrtu.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je odgovoril na vprašanje Violete Tomić (ZL) glede oškodovanosti kmetov, ki zaradi žične ograje na meji ne morejo obdelovati kmetijskih zemljišč oziroma bo njihov pridelek manjši. Tomićeva je namreč izrazila tudi skrb zaradi ogrožanja socialne varnosti prebivalcev ob meji.

Kot je pojasnil Židan, ministrstvo intenzivno sodeluje pri pripravi interventnega zakona v zvezi z nadzorom državne meje, ker je pričakovati, da bodo nekatere kmetije ob del prihodkov. V zakonu bi opredelili, da so zaradi začasne nezmožnosti uporabe zemljišč na razpolago nadomestila lastnikom in tudi najemnikom in zakupnikom zemljišč.

Glede poškodb divjih živali zaradi žice je Židan pojasnil, da je po doslej dostopnih podatkih zaradi ograje poginilo šest košut in en jelen. Na mestih, kjer živali prehajajo, so doslej postavili 40 prehodov, na ograjo nameščajo šumeče in svetleče trakove, ki divjad opozarjajo na oviro, prav tako uporabljajo kemična odvračala.

Branka Grimsa (SDS) je zanimalo, kolikšna je višina stroškov Slovenije zaradi migrantskega toka. Po njegovem mnenju gre za neposredne in posredne stroške, slednji se kažejo tudi v gospodarstvu zaradi manjšega obiska Slovenije in manj podjetniških investicij. Odgovora na svoje vprašanje še ni dobil, saj finančnega ministra Dušana Mramorja na današnji seji ni bilo.

Na odgovor bo prav tako še počakal Vinko Gorenak (SDS), ki je Mramorju zastavil vprašanje, koliko državo stanejo prosilci za azil in kakšna je struktura teh stroškov. Ob tem je poudaril, da je Slovenija edina, ki prosilcem za azil poleg oskrbe nudi tudi denarno nadomestilo.

Eva Irgl (SDS) pa je notranji ministrici zastavila še vprašanje, kakšno je njeno mnenje kot ženske glede spolnih napadov migrantov v tujini ter kako namerava zaščititi državljanke in državljane Slovenije, če bo naša država postala žep za migrante, ki se bodo začeli vračati s severa.