Lastnik se izmika, ko bi moral ukrepati
##IMAGE-3285628##
V številnih mestnih blokovskih naseljih se še iz časov, ko je bilo vse družbeno, kot jara kača vije problem neurejenih funkcionalnih zemljišč, ki nedvomno pripadajo blokom. Ker lastništvo zelenic in parkirišč pred bloki ni urejeno, se nemalo stanovalcev ubada z nenehnimi težavami, kdo bo zakrpal novo luknjo na parkirišču, pokosil travo na zelenici pred bloki, podrl zapuščene barake, ki so nekdaj služile za garaže…
Parkirišča in zelene površine, ki so jih lastniki stanovanj kupili skupaj s stanovanji, so v nekaterih primerih namreč še vedno vknjižena na občino ali celo na nekdanjega gradbenega giganta - Pionir, ki ga danes že davno ni več. V krajevni skupnosti Majde Šilc so na problem neurejenih funkcionalnih zemljišč naleteli, ko je krajevna skupnost želela prevzeti pobudo za odstranitev zapuščenih garaž, ki prazne propadajo in so vse bolj podobne barakam pred bloki na Jakčevi ulici. S tem, da okoljski inšpektor zoper lastnike propadajočih barak, ki niso le neugledne, ampak nekatere tudi nevarne, ne more ukrepati, se predsednik sveta KS Majde Šilc Adolf Zupan ne more sprijazniti.
Inšpektor namreč ugotavlja, da prvotnih investitorjev garaž ni mogoče ugotoviti, eventualni ukrep bi lahko izrekel le lastniku. V zemljiški knjigi je še vedno za zemljišča okoli blokov vpisana lastninska pravica na ime občine. Na občini trdijo, da lahko predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003, po zakonu poda zgolj lastnik stavbe ali dela stavbe. Ker občina ni lastnica praktično nobenega od stanovanj, takega predloga ne more podati. “Mestna občina Novo mesto, ali katerakoli druga občina, nima vpliva na začetek ali potek postopkov za določitev funkcionalnih zemljišč k stavbam, saj je lahko po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine predlagatelj postopka le upravnik ali vsak etažni lastnik. Ta namreč predlaga določitev oz. ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, o čemer pa odloča sodišče. Mestno občino Novo mesto sodišče po uradni dolžnosti (če je to seveda potrebno) pozove le, kadar med postopkom od organa lokalne skupnosti potrebuje podatke o opredelitvi funkcionalnega zemljišča v prostorskih aktih občine,” pojasnjujejo na občini.
Zupan meni, da bi bil pravi način za določitev funkcionalnih zemljišč okoli blokov ta, da bi občina prevzela pobudo in zagotovila del potrebnega denarja za odmero in vpis novih lastnikov v zemljiško knjigo, saj bi imela od tega neposredne in posredne koristi. “Če bi stanovalci postali res lastniki, bi se odprlo reševanje vseh še ostalih problemov,” meni. Predlaga tudi, da občina pripravi ustrezen prostorski red, v katerem naj bi določila pogoje za izgradnjo dodatnih parkirišč oz. nadstreškov ter predhodni rok za odstranitev sedanjih razpadajočih garaž.
Alojz Podboj, direktor podjetja Terca, ki je upravljavec blokov, sicer poudarja, da se v lastninsko-pravna razmerja podjetje ne more vmešavati, a tudi on je prepričan, da bi se v reševanje problematike morali vključiti občinski prostorski načrtovalci. “Najprej bi bilo treba v planu določiti primerno prostorsko ureditev območij okoli blokov: kje bomo obdržali zelene površine kot površine skupne rabe, kje bodo parkirišča, poti, javne površine, ki jih vzdržuje občina,” predlaga.
S podobnimi težavami se kot predstavnik upravljavca srečuje v 95 odst. naselij. Kot pravi, so najdlje prišli v občini Litija, kjer so predlagali reševanje problema na občinski ravni, kar je po njegovi oceni najbolj smotrno in možno tako načrtovati, kot izvesti. A brez tega, da bo treba seči v občinsko blagajno, ne bo šlo.
