Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Srečanje članov Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine s kolegi iz Trsta


J. J. B. foto: arhiv SdDBk
30. 10. 2016, 13.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

##IMAGE-3929720##

Drugo oktobrsko soboto smo člani Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine namenili ekskurziji v Trst, na kateri se nam je pridružila tudi dr. Boža Krakar Vogel, od letošnjega slavističnega kongresa častna članica Slavističnega društva Slovenije.

Dopoldne smo posvetili ogledu starega mestnega jedra v Trstu, osrednji del ekskurzije pa je bil namenjen srečanju s člani Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, ki so se nam pridružili pri kosilu na Agrituristični kmetiji Radovič v Nabrežini in nam predstavili delovanje Slovencev v tržaški pokrajini na kulturnem, literarnem, gospodarskem in šolskem področju. Nagovorili so nas uredniki Primorskega dnevnika, založbe Mladika in Založništva tržaškega tiska, pesnika Marko Kravos in Boris Pangerc; v sproščenem pogovoru smo izmenjali izkušnje in ugotavljali kulturne povezave med Trstom in Novim mestom, ki jih bomo morda nadgradili že naslednje leto, saj upamo, da nas bodo obiskali v Novem mestu. Druženje v Nabrežini smo zaključili z izmenjavo publikacij: gostitelji so nam podarili časopisne in knjižne izdaje svojih založniških hiš, mi pa smo se jim oddolžili z zbornikom, ki smo ga izdali ob 40-letnici pokrajinskega društva, in z darili, ki jih je prispevala Mestna občina Novo mesto. Sledilo je še skupno fotografiranje za spomin, nato pa smo v družbi z nekaterimi člani Slavističnega društva Trst nadaljevali poznopopoldanski del ekskurzije in si ogledali znameniti devinski dvorec, izvir reke Timave ter gotsko cerkev v Štivanu.

Prizadevanja Slovencev za ohranjanje slovenstva v Trstu in okolici vzbujajo spoštovanje in bi nam morala biti v matični domovini pomemben zgled. V okolju, kjer slovenski jezik ni samoumeven, ostajajo po besedah Marka Kravosa »suvereni in močni, ker so povezani«. Prav ta povezanost manjka ne le celotni slovenski družbi, temveč tudi Slavističnemu društvu Slovenije, ki se mu je v zadnjih letih močno zmanjšalo število članov. Zato smo lahko toliko bolj zadovoljni, da se je zadnje leto članstvo našega pokrajinskega društva pričelo zopet povečevati. Želimo si, da bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, in upamo, da se nam bodo v večjem številu pridružili mlajši stanovski kolegi ter obnovili svoje članstvo tudi tisti, ki so se že upokojili.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.