Sledi čezmejne mobilnosti, 17. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo
Slovensko etnološko društvo in Hrvaško etnološko društvo že od leta 1981 prirejata skupne posvete z naslovom Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo z namenom razpravljati o aktualnih etnoloških vprašanjih in izmenjevati izkušnje iz obeh držav. Tokratne, že 17. po vrsti, so posvečene aktualni temi – sledem čezmejne mobilnosti. Mobilnost in meje so že dolgo predmet etnoloških in antropoloških raziskav. V letošnjem programu Vzporednic smo k mejam in (ne)mobilnosti pristopili preko sledi, ki meje in mobilnosti označujejo, reprezentirajo in dokumentirajo. Sledi se lahko neposredno navezujejo na meje: mejni prehodi, ograje, obmejne ceste, nadzorna infrastruktura, dokumenti za prehajanje mej, spletne aplikacije za prijavljanje čezmejnih projektov ipd. Lahko pa nastopijo kot asociativni indeksi mej: v primeru nereguliranih migracij so sledi meje in gibanja na primer zavržene obleke, pogorelo ognjišče ali sledi čevljev v blatnih tleh. Kot opredmetenje čezmejnega gibanja ali njegovega preprečevanja imajo sledi svojo fizično pojavnost. S tem pa imajo trajanje, odražajo sledi časa, ohranjajo spomin in predstavljajo zgodovino. Ljudje, ki stopajo v stik s to predmetnostjo, se nanjo odzivajo različno: zanje ima različen pomen, nanje deluje afektivno, sproža asociacije in spomine. Nekateri predmeti, ki so prečkali meje, se kot spominski oz. dediščinski predmeti ohranjajo v domačih zbirkah in muzejih. Pomembne so tudi nematerialne sledi mobilnosti, ki so vključene v izkušnje, zgodbe in čustva posameznikov ter kolektivne spomine skupnosti. Zasidrane so v različnih kulturah, dediščini in politikah spominjanja.
Posavski muzej Brežice, 3. - 4. oktobra 2024
Partnerji:
Slovensko etnološko društvo (SED)
Hrvaško etnološko društvo (HED)
Posavski muzej Brežice
Tematika je bila obravnavana v štirih tematskih sklopih:
1. Sledi preteklih čezmejnih mobilnosti
2. Predmetnost in čezmejna mobilnost
3. Virtualne čezmejne mobilnosti
4. Sledi nečloveških živih bitij
Zaključki:
1. Mobilnost se razumeva kot mobilnost ljudi, živali, rastlin in drugih oblik življenja. Presega se zgolj antropocentristični nazor, saj človek ni edini subjekt vsega.
2. Meje so kompleksne in temporalne, zato jih obravnavamo transnacionalno, transdisciplinarno in transinstitucionalno. Potrebno je znanje o mejah, ob tem so tudi muzeji (nova definicija muzeja) in umetniške iniciative potencialni prostori za širjenje zavedanja problematike mej in čezmejne mobilnosti ter preseganje strahu.
3. Pri raziskovanju migracij in migrantskih poti so nujni visoki etični standardi. Pomembna je kolaborativna in povezovalna etnografija, inkluzivni pristop, ki enakovredno vključuje osebe z izkušnjo migracij in lokalno prebivalstvo. Oseb z izkušnjo migracije ne kriminaliziramo, a tudi ne viktimiziramo, pri čemer se vseskozi zavedamo, da so avtonomni posamezniki. Pomembna je ustrezna terminologija.
4. Sledi predmetnosti za osebami z izkušnjo migracije so temporalne, pričajo o restriktivnosti mejnega režima, zato je v procesu dediščinjenja predmetov in migrantskih poti potrebno s temi sledmi postopati spoštljivo in etično.
5. Virtualne čezmejne mobilnosti ponujajo nove oblike identifikacij, revitalizacij, odpirajo področja solidarnosti, IKT pa lahko postane ključen za ohranjanje določenih dejavnosti in identitet. Virtualne migracije na trgu dela lahko ublažijo intenzivnost migracij in ga obrnejo v nasprotno smer.
V četrtek, 3. 10. 2024 je bila kot del programa odprta potujoča razstava Na vrtu (ne)vidnih, v Galeriji PMB, ki bo na ogled do 15. 10. 2024. Predmeti, ki so del našega življenja, sveta, vsakdana in so bili zapuščeni na mejah med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, pripovedujejo o nevidnih prehodih, ki puščajo vidne sledi. Na vrtu (ne)vidnih so razstavljeni predmeti, ki so jih zbrali profesorice/profesorji in študentke/študenti Univerze na Primorskem (UP FHŠ) in Univerze v Trstu (Transform4Europe) in Podiplomskega inštituta v Ženevi.
Avtorji: izr. prof. dr. Roberta Altin, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, red. prof. dr. Alessandro Monsutti, dr. Giuseppe Grimaldi.
Za zaključek oziroma nadaljevanje drugega dne, pa je potekala strokovna ekskurzija po »terenu PMB« z osrednjo temo »obmejni kraji in ljudje«, ki je vključevala obisk Podbočja in Črneče vasi. Gre za dve obmejni vasi, ena na vznožju Gorjancev in 9 km oddaljena od meje z R Hrvaško in druga čisto na vrhu Gorjancev, tik ob meji. Posavski muzej Brežice sodeluje z različnimi deležniki v obeh skupnostih, ki aktivno sooblikujejo predstavljanje in skrb za snovno in nesnovno dediščino skupnosti. V Podbočju je udeležence sprejela Ivanka Černelič Krošelj, ki je predstavila ključne znamenitosti ter sodelovanje s PMB. V Črneči vasi so prebivalci s podporo Občine Kostanjevice na Krki obnovili zapuščeno stavbo ter jo preoblikovali v prostor skupnosti ter k sooblikovanju vsebin povabili tudi PMB. Tako nastaja skupnostna zbirka, podlaga za stalno razstavo, katere avtorica je ob aktivnem sodelovanju Črnečanov dr. Ivanka Počkar.
Podpora:
Občina Brežice in Ministrstvo za kulturo RS
Programski in organizacijski odbor:
Alenka Černelič Krošelj (SED), Posavski muzej Brežice
dr. Marijana Hameršak (HED), Institut za etnologiju i folkloristiku, Zagreb
dr. Miha Kozorog (SED), Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana
dr. Olga Orlić (HED), Institut za etnologiju i folkloristiku, Zagreb
mag. Željka Petrović Osmak (HED), Etnografski muzej Zagreb
dr. Tanja Roženbergar (SED), Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
