Ptujski odri: priložnost za domače ustvarjalce
Na bližnjem Arsaninem festivalu (kot smo že poročali, bo med 21. in 29. julijem) bodo poleg zvenečih svetovnih imen nastopili tudi številni domači umetniki vseh zvrsti glasbe, saj je načelo vodstva festivala, da je treba domačim (po)ustvarjalcem dati več možnosti za njihovo predstavitev. Med imeni, ki smo jih zasledili v letošnjem programu, je tudi mlad glasbenik Dejan Rihtarič.
Dejan Rihtarič je doma iz občine Videm, a si sedaj kruh služi na Gorenjskem. Z glasbo, seveda, saj je po izobrazbi fagotist. Poiskali smo ga, da nam pobliže predstavi svoje z glasbo prepleteno življenje, glasbeno ustvarjanje in projekt, s katerim se bo predstavil v Ptuju.
Pred leti smo vas redno srečevali na domačih odrih. Spomnimo se vas kot navdušenega vodje instrumentalnega tria v Kulturnem društvu Videm, kjer ste kot fagotist velikokrat nastopili s prijateljicama flavtistkama, spomnimo se vašega srednješolskega maturitetnega in kasneje diplomskega koncerta v dvorani na ptujskem gradu ter seveda vodenja mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej. Potem pa ... Ne bom vprašal, kje ste se izgubili, pač pa, kje ste se našli?
Dejan Rihtarič: »Počaščen in ponosen sem na to, da se spominjate mojega udejstvovanja v ljubiteljski kulturi, tudi sam se z veseljem spominjam tistih časov – nastopov z instrumentalnim triom, posebne občutke pa pri meni vzbudijo spomini na mešani mladinski pevski zbor Osti jarej; verjamem, da je tako pri vsakomur, ki je bil del te zgodbe, pa tudi pri tistih, ki so nas redno spremljali. Peščica mladih entuziastov se nas je zbrala, ustanovila društvo in pevski zbor, ki je hitro zrasel v več kot 30-članski širše prepoznaven zbor, nastopali smo v televizijskih oddajah, se lotili odmevnih in nepozabnih projektov, kar pa je zahtevalo ogromno energije in časa. Težko je bilo vse to usklajevati z mojimi poklicnimi cilji, ki sem jim enostavno moral dati prednost. Diplomiral sem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in ker v domačem okolju niti nisem dobil priložnosti, da bi lahko razvijal svoj potencial in zadovoljil svoje ambicije, me je glasbena pot odpeljala na Gorenjsko, kjer poučujem fagot na glasbeni šoli v Radovljici in Kranju ter dirigiram pihalnemu orkestru Glasbene šole Radovljica. Pedagoško delo me resnično veseli in osrečuje, med Gorenjci se odlično počutim. Septembra 2014 sem bil izbran na mesto dirigenta pihalnega orkestra Jesenice–Kranjska Gora, kar si štejem v čast, hkrati pa sem s tem sprejel veliko odgovornost; gre namreč za eno večjih tovrstnih glasbenih zasedb v Sloveniji z več kot 140-letno tradicijo.«
Na nedavni tiskovni konferenci pred letošnjim Arsaninim festivalom smo slišali vaše ime v povezavi s projektom »Ljudska z'godba«. Za kak projekt gre? Njegovo naslov kaže na ljudskost, na zgodbo in na godbo …
Preberite več v Štajerskem Tedniku
