##IMAGE-3038771##

Albin Čebular, učitelj, mladinski pesnik
Rojen 17. septembra 1900 v Mokronogu, umrl 24. maja 1952 v Logatcu

S paše

Sredi otavice

pasemo kravice,

bele ovčice

poleg mejice,

črne kozice

poleg stezice,

brhke konjičke

poleg goričke,

ljubke žrebičke

poleg vodičke.

To je veselja vedno pri nas,

komur je dolgčas,

pride naj v vas.

Albin Čebular

Družina se kmalu po njegovem rojstvu iz Mokronoga preseli v Logatec in tukaj tudi obiskuje ljudsko šolo, v meščansko šolo pa hodi v Postojni. Nadaljuje s študijem na učiteljišču v Ljubljani, kjer sodeluje v skupini, ki izdaja literarno glasilo Vesna. Kot učitelj dobi prvo službo v vasici Talčji Vrh nad Črnomljem. Življenje v Beli krajini ga očitno prevzame, saj je veliko del vezanih na to okolje.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Pisal je predvsem pesmi, pa tudi uganke in prozo ter jih objavljal v glasilih: Mladi junak, Proletarec, Ameriški družinski koledar, Mladinski list, Prosveta, Cankarjev glasnik. Pisal je tudi potopise, a očitno ni potoval prav daleč od šole, v kateri je delal, saj eden od potopisov opisuje pot Črnomelj, Talčji Vrh, Mirna gora, v drugem pa se iz Črnomlja prek Miklarjev odpravi v Nemško Loko. Tudi sicer v svojih delih veliko piše o Beli krajini, njenih ljudeh, pokrajini, etnografskih posebnostih, čebelarstvu in podobno.

Izdal je tudi šest knjig v samozaložbi:

-       Samotna pšenica, Ljubljana, 1941

-       Poezije, Ljubljana, 1943

-       Verzi, Ljubljana, 1943.

-       Pesmi, Ljubljana, 1943.

-       Lirika, Ljubljana, 1944.

-       Maj, Ljubljana, 1941.

-       Založba Brezalkoholna produkcija pa izda njegovi knjigi: Prijateljčki v ugankah, Ljubljana, 1928 in Strički Matički, Ljubljana, 1929.

Skladatelj Slavko Osterc je iz njegovih tekstov »Iz torbice belokranjskih palčkov« uglasbil »Belokranjsko suito«.

Veliko razprav je napisal tudi za stanovsko glasilo Učiteljski tovariš.