V društvu smo ponosni, da je v naši zbirki iz leta 2019 Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajine letos izšla 6. knjiga z naslovom Doktor Prežir pisatelja Janeza Trdine z ilustracijami ilustratorke Mateje Korenič in bogato spremno besedo dr. Marijana Dovića in bibliotekarke Mateje Kambič.

V zbirki so že izšle: pesniška zbirka Vere Albreht Kam bi šel, kam bi šel? (2019), Nove pravljice Ilke Vašte (2020), Otok in Struga Ivana Tavčarja (2021) in delo Belokranjca Matije Malešiča Povesti iz dežele belih brez (2022), Mala Marjetica in gozdni mož Vide Brest (2023).

Novo knjižno izdajo smo predstavili v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto na literarnem večeru v sredo, 27. 11. 2024. Članica Mojca Mežik se je v Trdinovi čitalnici pogovarjala z ilustratorko in avtorjema spremne besede.

Ilustratorka in likovna pedagoginja je pojasnila, da je ilustracije za Doktorja Prežirja naslikala v akvarelni likovni tehniki. Zgodba jo je navdihnila, tako da je ustvarjala lazurne, prosojne barvne nanose, z njimi je ustvarila mehke povezave med naslikanimi oblikami, simboli, figurami in ozadji. Zgodba o doktorju Prežirju budi domišljijski in sanjski svet 19. stoletja in tako povezuje preteklost, zgodovino in književnost s sedanjostjo.

Literarni zgodovinar doktor Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je predstavil svoj strokovni članek z naslovom Trdinov Doktor Prežir: mit o Prešernu in Juliji po dolenjsko. V njem je orisal Trdinovo življenjsko in pisateljsko pot med bivanjem v Novem mestu (od 1867 do 1905). Med drugim je zapisal in v pogovoru razložil, kako je nastala Trdinova povest Doktor Prežir, objavljena v Ljubljanskem zvonu 1. novembra 1885. Trdina je bil po njegovem mnenju »zgodnji prešernoslovec in promotor pesnikove kanonizacije /…/ obenem vešče ustvarja lokalni mit, ki tudi Novo mesto spreminja v »sveti kraj«, povezan z vélikim nacionalnim pesnikom«. (Dović 2024: 25 ̶ 28)

Mateja Kambič iz Domoznanskega oddelka in Posebnih zbirk Boga Komelja je v svojem prispevku z naslovom Julija Primic, njena vez z Novim mestom in osvetlitev njenih biografskih podatkov med drugim povedala, da »se je Julija Primic, por. Scheuchenstuel, v Novo mesto preselila leta 1850, ko je njen mož dobil službeno namestitev na novomeškem sodišču. Za bivanje so najeli dvorec Pred malim mostkom ali Neuhof v bližnji Kandiji, ki je danes del novomeške bolnice. Tam je Julija preživela dobrih trinajst let in leta 1864 v njem tudi umrla. O Julijinem življenju v Novem mestu ni veliko znanega. Nekaj spominov na njeno novomeško obdobje nam je zapustil pisatelj Janez Trdina, ki je bil velik občudovalec pesnika Franceta Prešerna in se je od mladih let zanimal za vse, kar je bilo povezano z njim. Leta 1858 se je Trdina iz Zagreba preko Kostanjevice peš namenil v Novo mesto samo zato, da bi videl Julijo«. (Kambič 2024: 36)

V novomeški knjižnici se z raznimi dejavnostmi spominjajo Julije kot znamenite Novomeščanke. Ob kulturnem prazniku razstavijo gradivo, predvsem fotografije družine, njenega groba na šmihelskem pokopališču v Novem mestu in njenega zadnjega bivališča, gradiča Neuhof v Kandiji. V rokopisni zbirki se nahaja tudi Trdinov rokopis Dve ljubici, darilo slovenskega bibliografa, urednika, leksikografa in literarnega zgodovinarja Janka Šlebingerja.

»Z ohranjanjem njenega spomina se Knjižnica Mirana Jarca pri oživljanju lokalne kulturne dediščine pridružuje novomeški občini, ki je že pred leti pešpot v neposredni bližini dvorca, kjer je Julija nekoč živela, poimenovala v Julijino sprehajališče, nedavno pa tudi bližnji novi most čez Krko za pešce in kolesarje v Julijino brv«. (Kambič 2024: 37)

Letos tako mineva 160 let od Julijine smrti, leta 2025 pa se bomo spomnili 120-letnice Trdinove smrti; tako smo v društvu ti dve obletnici povezali in ju nadgradili s knjižno izdajo, posvečeno Prešernovi muzi, lahko bi jo imenovali tudi Julijina slikanica.

Večer so glasbeno obogatile citre sedmošolca OŠ Frana Metelka Škocjan Bora Hočevarja, dogodek pa je v celoto strnila Marinka Cerinšek. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo ilustracij za to knjižno izdajo.

Slikanica je izšla s pomočjo Mestne občine Novo mesto in Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, za kar se jima društvo iskreno zahvaljuje. Zahvala pa je namenjena tudi Knjižnici Mirana Jarca, s katero društvo že vrsto let lepo sodeluje pri pripravi svojih dogodkov v njenih prostorih. Za oblikovanje in pripravo za tisk je poskrbel g. Ivo Šteblaj, slikanica pa je svojo tiskano podobo dobila v tiskarni Srečka Berusa - BS Team, tiskarske storitve.