Pet scenarijev o energetski usmeritvi Slovenije v prihodnosti, od katerih bo na koncu politika morala izbrati le enega. Odločitev, ki v nobenem primeru ne bo lahka, že nekaj časa buri duhove tako v politiki, kot gospodarstvu, polemično pa so o novem Nacionalnem energetskem programu včeraj razpravljali tudi v krškem kulturnem domu.

In kaj predlagani scenariji programa predvidevajo? Kot so na včerajšnji predstavitvi, ki je potekala pod okriljem posavske gospodarske zbornice, poudarili njegovi pripravljavci, nobeden od scenarijev ni idealen, saj ima vsak svoje prednosti in slabosti. V ospredju vseh rešitev je predvsem usmeritev v obnovljive vire in učinkovito rabo energije, v vseh rešitvah pa je upoštevano tudi podaljšano obratovanje krške jedrske elektrarne do leta 2043. 

Osnovni scenarij novega energetskega programa predvideva obnovo termoelektrarn, pospešeno gradnja hidroelektrarn in podaljšanje življenjske dobe NEK, drugi scenarij daje poudarek izgradnji drugega jedrskega bloka do leta 2025, v ospredju tretjega scenarija je zemeljski plin, poleg omenjenih treh pa program omenja še tako imenovana dodatni jedrski in dodatni plinski scenarij.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

"Nacionalni energetski program prinaša predvsem intenzivno usmerjenost v povečevanje obnovljivih virov energije in v izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije. To bo naša glavna obsedenost v naslednjih 10 do 20 letih. Če direktiv Evropske unije namreč ne bomo izpolnili, bomo plačevali kazen v bruseljski proračun," je poudaril direktor direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač.

Trenutno obsega delež obnovljivih virov energije v Sloveniji 17 odst., do leta 2020 pa ga moramo po priporočilih EU povečati na 25 odst. Če nam bo to uspelo, kazni ne bo, a  gospodarstveniki opozarjajo, da bo škoda vseeno velika, saj novi energetski načrt precej zanemarja kriterij konkurenčnosti.

"V primerjavi z našo konkurenco v Nemčiji, Franciji ali na Češkem, so cene električne energije v Sloveniji približno za 20 odst. višje. To nam seveda povzroča težave na tujih trgih, kamor izvažamo kar 80 odst. papirja," pojasni Miloš Habrnál, predsednik uprave največjega slovenskega proizvajalca papirja, podjetja Vipap Videm iz Krškega.

Če država torej ne bo znala poiskati pravega ravnotežja med obnovljivimi viri energije in cenejšo elektriko iz jedrske elektrarne, po mnenju poznavalcev gospodarskega dogajanja Sloveniji grozi množična selitev proizvodnje v tujino, s tem pa izguba nekaj sto delovnih mest.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista