Arhiv Lokalno.si

Vodstvo Posavskega društva seniorjev  menedžerjev in strokovnjakov je svojo prvo letošnjo sejo v razširjenem sestavu včeraj imelo v tovarni Vipap Videm Krško. Srečanje je bilo tudi uvod v letošnje praznovanje 70- letnice krške papirnice. Razširjeni upravni odbor društva pa je sestanek namenil aktualnostim s področja trga dela in s tem položaju na področju zaposlovanja v regiji ter trenutnim gospodarskim gibanjem v Posavju. Večurni sestanek so zaključili z ogledom proizvodnih prostorov tovarne Vipap Videm Krško.

O aktualnostih s področja trga dela oziroma zaposlovanju je govoril Tone Koren, direktor območne enote Zavoda RS za zaposlovanje. Leta 2008, je dejal, je bilo v Posavju zelo malo brezposelnih, a se je proti koncu njihovo število že začelo povečevati, tako da so pristali pri 2696 brezposelnih. Zato pa se je v prvih dveh letošnjih mesecih število iskalcev zaposlitve povečalo za 655 oseb in zdaj beležijo že 3000 brezposelnih. Približno toliko naj bi jih bilo po optimističnih predvidevanjih tudi ob koncu leta. Koren je povedal, da delo išče vse več mladih, da je na drugi strani premalo zanimanja denimo za poklic kuharja in natakarja ter da še vedno ostaja razkorak med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela. V sedanjem kriznem gospodarskem času močno upadajo potrebe po zaposlovanju tujcev, kar posebej velja za gradbeništvo.

Preberite še ...

· Slovenija

'Gre za težave, ki niso nerešljive'

Prav o sedanjih gospodarskih gibanjih pa je posavskim seniorjem spregovoril tudi direktor območne gospodarske zbornice Darko Gorišek. V Posavju, kjer podjetja ustvarijo na tujem že polovico prihodka, vodstva pričakujejo manjši prihodek, manj bo vlaganj, večjih odpuščanj pa direktorji za zdaj še ne napovedujejo. Posebej seveda, če se bodo vladni ukrepi, ki so po mnenju posavskih gospodarstvenikov še pomanjkljivi, hitro prijeli in bi se do jeseni položaj izboljšal. Posavski gospodarski izzivi po Goriškovih besedah seveda ostajajo odlagališče radioaktivnih odpadkov, plinohran na Senovem ter drugi blok jedrske elektrarne.

V razpravi so seniorji opozorili na morebitni razpad strokovnih ekip, če v sedanjem kriznem obdobju ne bi skrbeli zanje, pa da bi tudi občinska vodstva morala več storiti za premagovanje težav, tudi z rezervnimi rešitvami, če bi se razmere zaostrile. Slišati je bilo še nekaj bolj optimističnih besed, da se denimo v Posavju leto 1990, ko so izgubili velika podjetja, ne bi smelo ponoviti, pa da je sreča, ker so energetsko območje in zato ne bodo neposredno prizadeti. So pa seniorji opozorili tudi na pomen solidarnosti, ko bi bremena ekonomske in finančne krize morala nositi gospodarstvo in negospodarstvo.

Njihova finančna direktorica Jožica Stegne je predstavila položaj tovarne, ki po opustitvi celulozne proizvodnje uspešno posluje. Že pred tem so izvedli ekološko in tehnološko sanacijo, posodobili papirne stroje in v razvojna vlaganja namenili skupno 136 milijonov evrov. Lani, ko so ustvarili 94 milijonov evrov prihodka, so proizvedli 180.000 ton različnih vrst papirja, letos naj bi še 10.000 ton več. Ob tem, da prodajo na tujih trgih kar 80 odstotkov proizvodov, bo v sedanjem kriznem času potrebno še bolj skrbno gospodarjenje in hitro prilagajanje na spremembe. Za sedanji 450-članski kolektiv bo potrebno zagotoviti zasedenost zmogljivosti ter ohraniti likvidnost firme, med investicijami pa je direktorica izdvojila zgolj vlaganja v energetiko. Ko je odgovarjala na vprašanja, je zagotovila postopno sanacijo prostora nekdanje celulozne proizvodnje, okrog sprememb v lastništvu pa dodala, da je tovarna zdaj v lasti češkega sklada in je potemtakem državno podjetje.

Sicer pa so posavski seniorji na včerajšnjem srečanju preleteli tudi osnutek letošnjega delovnega programa, ki ga bodo sprejemali na letnem občnem zboru ob koncu marca, ko bodo svoje vrste obogatili tudi z novimi individualnimi in kolektivnimi člani. Bo pa v programu spet več strokovnih predavanj, tudi za širšo javnost, tesneje se bodo povezali s seniorskimi društvi v Mariboru in Novi Gorici in še v prvi polovici leta predvidevajo pogovor s predstavniki večjih gospodarskih družb in gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom. Že 5. marca pa bodo skupaj z območno gospodarsko zbornico sodelovali na predstavitvi dr. Franceta Arharja o trenutnih finančnih razmerah z naslovom »Priložnosti in nevarnosti finančne krize«, ki bo v Termah Čatež.

                                                                                                                                                            Vlado Podgoršek

Galerija

Arhiv Lokalno.si