Lokalno / Kmetijstvo / stran 25
Na Hrvaškem uničili sladkorno peso zaradi bolezni: se bo sladkor podražil?
Poročali smo že, da je spodnjepodravskim pridelovalcem sladkorne pese bolezen cikada praktično popolnoma uničila lanski pridelek. Vendar pa ta bolezen ne uničuje le slovenskega pridelka, ampak jo je zagodla tudi sosednjim hrvšakim pridelovalcem.
Pri sezonskem delu prevladuje obiranje grozdja, delavcem do 13 evrov na uro
V Pomurju delavce iščejo Radgonske gorice in Puklavec Family Wines.
Zaradi ambrozije moral uničiti posevke korenčka
Invazivne tujerodne rastline postajajo vse trši oreh za kmetovalce, ki so dolžni odstranjevati in s tem omejevati širjenje tujerodnih invazivnih rastlin na svojih kmetijskih površinah. Invazivne rastline zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, povzročajo škodo, nekatere so strupene celo za rejne živali, spet druge, na primer ambrozija, so alergene za ljudi.
Na Ormoškem obupujejo: »Rumenica udarila na polno, situacija je grozna«
Smrtonosna bolezen za trto, zlata trsna rumenica, se neusmiljeno širi. Čeprav so si vinogradniki lani nekoliko oddahnili, ker škoda ni bila tako izrazita, je uničujoča bolezen letos udarila z vso močjo. Pustoši predvsem na širšem ormoškem področju, kjer so razmere skrb vzbujajoče, vse več izbruhov pa se pojavlja tudi drugod. »Od Slovenskih goric proti Halozam in Ormožu že težko najdemo nasad, kjer – če bi si ga zares detajlno ogledali – ne bi našli simptomov te bolezni,« o tem, kako resna je situacija, nazorno pove direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
Zaradi nove bolezni obupala večina pridelovalcev sladkorne pese
Pridelovalcem sladkorne pese, pa tudi nekaterih drugih pomembnih poljščin, kot so žita, krompir ipd., grozijo nove težave. Na slovenskih poljih se je razpasla bolezen cikada, ki je z vidika kakovosti lani povzročila najslabšo letino te kraljice poljščin doslej. Zaradi slabe kakovosti in posledično nizkih odkupnih cen je obupala večina pridelovalcev. Vztraja le še peščica, ki sladkorno peso letos goji na vsega 20 hektarjih.
Franc Küčan glede zakona o zaščiti živali: »Imeli bi obilico poceni hrane, a proizvedeno na najdražji možni način«
Poslanci so pred poletnim premorom ponovno potrdili tri zakone, ki so razdelili javnost, a daleč največ prahu je dvignila novela zakona o zaščiti živali.
Lea Žnidarič je lekarno zamenjala za kmetijo
Lea Žnidarič iz Formina se je pri 39 letih odločila za popolnoma drugačno poklicno pot. Po 15 letih dela v lekarni je službo zamenjala za kmetijstvo. Prevzem družinske kmetije, na kateri že 40 let pridelujejo zelenjavo, ni bila enostavna odločitev, a po njenih besedah zagotovo prava. Kljub številnim izzivom ji delo na kmetiji prinaša veliko zadovoljstva. Kmetovanje je bila njena otroška želja, ki pa je dolgo ostala neuresničena. Po končani gimnaziji se je namreč odločila za študij farmacije in se nato zaposlila v lekarni.
Pet prijateljev si vsako leto vzame dopust in gre pomagat v hlev
Kmetiji Vamberger iz Bolehnečic vsako leto na pomoč v hlevu priskoči skupina petih prijateljev, ki družini omogoči nekaj dni dopusta. Ker delo opravljajo tako dobro, so na kmetijo pripeljali še več krav.
Na vrtovih v tem poletju množičen pojav listnih uši. Kako se jih rešiti?
Na številčnost žuželk vpliva suho in toplo vreme. Specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje Breda Vičar poudarja, da imajo listne uši naravne sovražnike, zato je te smiselno privabljati in ohranjati.
Zakaj postanejo kumare grenke in kako to preprečiti
Grenkoba je posledica neposredne sončne svetlobe in pomanjkanja vlage.
Škoda na kmetijskih pridelkih po toči na Goričkem neocenjena. Kdo nosi odgovornost?
Pristojni si črkobralsko podajajo odgovornost, pod črto pa bi lahko rekli, da gre za nazoren prikaz mačehovskega odnosa do Prekmurja.
Tine Kotolenko pri 26-letih s haloških gričev med vinsko elito sveta
Vinar Tine Kotolenko iz Zavrča je pri komaj 26 letih osvojil prvo zlato medaljo na Decanterju, najbolj priznanem vinskem tekmovanju na svetu. »To je za vinarja najprestižnejša nagrada in potrditev, da spadaš na svetovni trg. Decanter je odskočna deska v nove trge in nov svet vinarstva,« je povedal Kotolenko, ki svoja vina ustvarja z veliko predanostjo. Poleg zlata so prejeli še tri bronaste medalje – za sovinjon, laški rizling in modri pinot. »Za modri pinot so nam celo rekli, da v Halozah ne bo uspeval, a nam gre podnebje očitno na roko.«
Pridelovalcem koruze preglavice povzročata koruzna vešča in hrošč
Kot poudarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, koruza ostaja najpogosteje pridelovana poljščina v državi, vendar se ta kultura v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi.
Pri zatiranju ambrozije je treba kombinirati mehanske in kemične ukrepe
Rastline je treba obvezno odstraniti s koreninami vred ter obvestiti pristojne inšpektorje.
Letos več krmne kot krušne pšenice, odkupne cene že tretje leto zapored prenizke
Letina pšenice je povprečna, sušne razmere pa so vplivale na kakovost pridelka.
Dobrovnik gostitelj vseslovenskega projekta, opravili bodo simbolično žetev pšenice
V občini Dobrovnik bodo v okviru tradicionalne prireditve Žetev 2000 zlatih zrn danes opravili simbolično žetev pšenice. Potekala bo na star način, s srpi in kosami, nato pa še s starodobnim kombajnom.
Kmetom državna pomoč le ob katastrofalni suši
Suša je, kljub nekaj dežnim kapljam zadnje dni, že prizadela vso Slovenijo in ogroža vse kmetijske pridelke, od žit in koruze do sadja in vrtnin.
Štajerskih lubenic s kmetije Hrga letos ne bo na trgu
Verjetno vas ni malo, ki se v vročih dneh radi osvežite s kakšno rezino hladne sočne lubenice. Vsi, ki prisegate na lokalno pridelano hrano, zagotovo poznate štajerske lubenice iz Slovenskih goric. Letos se z njimi ne boste mogli osvežiti. „Glavni vzrok so vremenske razmere,“ je povedal Alojz Herga s kmetije Herga iz Gabrnika, ki je v najboljših letinah trgu ponudila tudi 60 ton domačih in slastnih štajerskih lubenic.
Če se kdo ne bo strinjal, bodo tudi drugi kmetje ostali brez
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS namerava na območju petih podravskih občin urejati državni namakalni sistem. Pravkar so v teku dogovori z lastniki parcel. Največji del zemljišča za namakanje je na treh lokacijah v Kidričevem, kjer bi namakalni sistem uredili na okrog 1.630 hektarjih površine. Investicije se bodo lotili le pod pogojem, da bodo dobili potrebna soglasja lastnikov parcel.
Žetev v Podravju: Krušna pšenica dobra, krmna nekoliko slabša
Letošnja žetev žit je v glavnem pod streho. V Mlinu Korošec iz Zabovcev v občini Markovci pravijo, da je povprečna kakovost pridelka dobra, pšenice je bilo kar precej v razredih A in premium.