Rok Šavel

Prejšnji petek je državni zbor opravil zadnje dejanje pred poletnimi počitnicami, ki bodo praviloma trajale do konca avgusta – razen če preseneti kakšna izredna seja. Tudi petkova seja je bila pravzaprav izredna, saj so morali poslanci ponovno odločati o treh zakonih, na katere je državni svet vložil veto.

Gre za zakone, ki so zaradi svoje vsebine vzbudili precejšnjo pozornost javnosti. O dveh zakonoskih področjih, ki jih naslavljata zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, so se državljani večinsko pozitivno izrekli že na lanskih posvetovalnih referendumih.

Jure Klobčar

Največji odziv pri zaščiti živali

Kljub vetu je bilo pričakovano, da bodo zakoni brez težav znova potrjeni. Največ polemik pa je sprožila prav tretja zakonodajna sprememba – novela zakona o zaščiti živali.

Dobro mero razburjenja je ponazoril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je dejal, da je ob razpravi o zakonu o zaščiti živali prejel kar 1466 sporočil državljanov, medtem ko o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni prejel niti enega.

Kaj torej prinaša novela, ki naj bi Slovenijo, kot ocenjuje kmetijsko ministrstvo, postavila ob bok razvitejšim državam? Za njen sprejem se je javno zavzemala tudi Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba.

Med ključne spremembe sodijo prepoved baterijske reje kokoši in kirurške kastracije sesnih pujskov brez analgezije in anestezije, omejitev posedovanja prostoživečih živali, prepoved uporabe kletk za pse v stanovanjih ter prepoved prodaje in uporabe nedovoljenih pasti za lov divjadi. Novela uvaja tudi obvezno čipiranje mačk, ureja financiranje zavetišč za živali in predvideva celo ustanovitev posebnega zavetišča za kopitarje.

Novi zakon o zaščiti živali

Ogorčeni kmetje grozijo z vseslovenskim protestom in ustavno presojo

Nujnost finančne podpore in politična kamuflaža

Številne organizacije za zaščito živali ter ljubitelji živali so spremembe pozdravili, precej ostri pa so bili odzivi iz kmetijskega sektorja. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so danes zaradi zakona že napovedali vseslovenski kmečki protest. Po mnenju predsednika zbornice Jožeta Podgorška takšni zakoni uničujejo slovenskega kmeta in slovensko kmetijstvo, kmečke družine pa potiskajo v vse večje težave. Na kmetijskem ministrstvu so v odzivu navedli, da zahteve KGZS in napoved protesta ne razumejo, saj da so z zbornico pri pripravi zakona intenzivno sodelovali, sicer pa da je novela zakona o zaščiti živali strokovna.

Jure Klobčar

Spor zaradi novele

Na kmetijskem ministrstvu napovedi vseslovenskega kmečkega protesta ne razumejo

Tudi kmečki sindikalist Franc Küčan pa opozarja, da kmetje sprejemanje takšnih ukrepov brez širšega posveta in upoštevanja stroke odločno zavračajo. Glede kastracije pujskov trdi, da po mnenju strokovnjakov obstoječa metoda ne povzroča bolečin in ne predstavlja tveganj, zato ukrep vidi kot povsem politično motiviran. »Stroke več ne poslušamo, saj imamo prepametne vladajoče,« je oster Küčan, ki ob tem izraža zaskrbljenost za prihodnost panoge. »Kmetijstvo na račun domače in evropske politike tone v katastrofalno stanje,« je kritičen in ob tem spomni na številne predvidene spremembe zakonov na področju kmetijstva, ki jih je napovedalo kmetijsko ministrstvo.

B.D.G.

Kar se tiče prepovedi baterijske reje kokoši, meni, da bi morala biti v ospredju ekonomika proizvodnje. »Želimo imeti poceni hrano in obilico nje, a proizvedeno na najdražji možni način,« ponazori kontradiktorno razmišljanje, ki ga poganjajo politične odločitve.

Revija Zarja

Po njegovem mnenju bodo spremembe mogoče le z ustreznim financiranjem. »To ne pomeni 20-, ampak 80-odstotne subvencije,« opozarja in dodaja: »Ena stvar so realna dejstva, drugo pa politične iluzije, ki jih žene želja po všečnosti. Ta pa ni pokazatelj dobrega vladanja, temveč kamuflaža politike.«