Ines Baler

V drugi polovici julija začne običajno tudi pri nas cveteti pelinolistna ambrozija, ki je tujerodna invazivna vrsta. Iz Severne Amerike, kjer je njeno naravno rastišče, se je pred več kot sto leti razširila v Evropo, kjer je vse večji problem za zdravje ljudi in kmetijstvo. Vpliv rastline na zdravje ljudi ni omejen le na območja, zapleveljena s to rastlino, temveč lahko zaradi cvetnega prahu, ki ga veter raznaša, povzroča alergije tudi več kot 200 kilometrov od svojega rastišča.

Spremembe v izkoriščanju kmetijskih zemljišč, razširjena praksa puščanja zemljišč v prahi in opuščanje obdelovanja kmetijskih zemljišč skupaj z gradnjo vse več odlagališč so razlogi, zaradi katerih se ambrozija vse bolj razrašča. Zaradi škodljivega vpliva rastline tako na zdravje ljudi kot na kmetijstvo je njeno zatiranje obvezno.

Ines Baler

Še pred cvetenjem

Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisuje, da mora vsak, ki na svoji posesti opazi rastišče pelinolistne ambrozije, to obvezno odstraniti, najbolje pred cvetenjem in zorenjem semen. Kot so pojasnili v Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, je treba rastline odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več. Opraviti je treba tudi vsa nadaljnja opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

Pri odstranjevanju je priporočljiva zaščita z rokavicami in oblačili, ki preprečijo stik rastline s kožo, če pa rastlina že cveti, je priporočljivo uporabiti dodatno zaščito z očali in masko.

»Nove rastline ambrozije je treba izpuliti takoj po tem, ko jih opazimo, kar je najbolje storiti še pred začetkom sezone cvetenja. Izkoreninjenje mora biti dosledno in stalno, izvajati ga je treba vsako leto,« so še zapisali pri KZG Murska Sobota.

Ines Baler

Ministrstvo za naravne vire in prostor priporoča več postopkov odstranitve rastline, poleg ročnega puljenja prekopavanje in ožigosanje s plamenom, košnjo ali mulčanje na višino dva centimetra tik pred cvetenjem, pri čemer je priporočljiva kombinacija s prekopavanjem ali ožiganjem, pomembna je tudi večkratna košnja in setev trave, najboljša pa je kombinacija mehanskih in kemičnih ukrepov.

Prav tako je treba rastline, ki ne cvetijo in ne tvorijo plodov, učinkovito posušiti in kompostirati, izpuljene rastline pa je treba shraniti tako, da niso v stiku z zemljo, saj to prepreči ponovno rast. Lastniki posesti jih lahko tudi s prstjo na koreninah vred zbirajo v plastičnih vrečkah, ki pa jih morajo oddati skupaj z ustreznimi odpadki ali pa sežgati. »Ob najdbi je treba obvestiti tudi pristojnega inšpektorja ali izvajalce javnih pooblastil ali izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin,« še pojasnjujejo pri KGZ Murska Sobota.

Ksenija Šömen

Prenaša se na več načinov

Pelinolistna ambrozija je poletna enoletnica, ki cveti od konca julija do novembra, ob prvi slani pa odmre. Ambrozija, ki vznikne spomladi na žitnih poljih, lahko ostane nizka do žetve žit, nato pa dobi več svetlobe in začne rasti. Rastlino tako pogosto najdemo ob smetiščih, površinah ob cestah, železniških progah, gramoznih jamah, gradbiščih, poljih, ob vodnih poteh, na območjih mest in zasebnih vrtov. Prenaša se lahko z mešanicami semen za ptice, zaradi premeščanja strojev ali opreme, s prenosom prsti ali gramoza, s kompostom in vodnimi tokovi.

Najboljši pristop k nadzoru širjenja invazivnih vrst rastlin je preprečevanje širjenja, prednostna območja spremljanja pa so zasebni vrtovi, območja ob cestah in železniških progah, posevki sončnic, koruze in soje, žitna polja po žetvi, gradbišča, travniki in obrobja gozdov, bregovi rek, smetišča, okolica skladišč žit in živinske krme, oljarn in tovarn za predelovanje žit.

Ksenija Šömen

Večina novih naselitev ambrozije, katere semena so trdoživa in lahko ostanejo kaljiva do 40 let, je vezanih na zasebne vrtove in obdelana kmetijska zemljišča.