Ines Baler

Številni vrtnarji letos na vrtovih in v nasadih na različnih zelenjadnicah zaznavajo številne majhne in temne žuželke. Breda Vičar, specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, nam je potrdila, da gre za listne uši. »Letos je pojav listnih uši na zelenjadnicah močan tako v zaščitenih prostorih kot tudi na prostem,« je dejala.

Pojasnila je, da so nekatere listne uši polifagi, na primer črna fižolova uš, kar pomeni, da lahko povzročajo škodo na številnih rastlinah, nekatere pa imajo ožji krog gostiteljev. Med te sodi denimo mokasta kapusova uš, ki napada kapusnice in nekatere druge rastline iz družine križnic. »Številne vrste listnih uši med razvojem tudi menjajo rastlino gostiteljico, zato se poleg nekrilatih pojavljajo tudi krilate oblike. Obstajajo pa tudi vrste, ki gostitelja ne menjajo kljub pojavu krilatih oblik,« je razložila.

Sanja Ulen

Kljub temu, da so listne uši stalni škodljivci številnih zelenjadnic, je v letošnjem letu njihov pojav nekoliko večji kot običajno. Vičarjeva je pojasnila, da na njihov razvoj ugodno vpliva suho in toplo vreme, tudi mile zime in višje temperature med letom. »Na razvoj in širjenje listnih uši neugodno vplivajo močne padavine in ekstremna suša, vendar pa večino zelenjadnic zalivamo oziroma namakamo, zato vreme kljub sušnemu poletju v večji meri ni oviralo njihovega razvoja na zelenjadnicah,« tako specialistka. Listnim ušem pa ne ustrezajo temperature, ki so višje od 35 stopinj Celzija.

Listi se sušijo

Listne uši na zelenjadnicah povzročajo neposredno in posredno škodo. Prvo po besedah sogovornice s sesanjem rastlinskih sokov ter izločanjem medene rose, na katero se naselijo glivice sajavosti, listi pa zato slabo asimilirajo, se pozneje kodrajo, rumenijo in sušijo. Posredno škodo na drugi strani povzročajo s prenašanjem številnih nevarnih virusnih povzročiteljev bolezni.

Ines Baler

Kako rastline varovati pred listnimi ušmi?

Po besedah Brede Vičar obstajajo različni načini. Prve kolonije lahko na manjših površinah odstranimo z roko, prav tako pa imajo listne uši naravne sovražnike, kot so pikapolonice in njihove ličinke, ličinke navadne tenčičarice, muhe trepetavke, strigalice, pajki in med parazitoidi različne osice najezdnice.

»Pomembno je, da te naravne sovražnike ohranjamo in jih tudi privabljamo v bližino gojenih zelenjadnic s setvijo različnih cvetočih rastlin in z urejanjem območij, kamor se koristni organizmi lahko zatečejo in razmnožujejo. Večkrat naravni sovražniki listnih uši v zelenjadnicah niso prisotni pravočasno in v zadostnem številu, da bi preprečili škodo, zato je morda vsaj nekatere (na primer pikapolonice) smiselno ujeti v naravi in prenesti na napadene zelenjadnice,« je razložila in dodala, da so nekateri od teh organizmov tudi komercialno dostopni, a da morajo biti pridelovalci za uporabo teh ustrezno usposobljeni. »Pridelovalec je za uporabo ustrezno usposobljen, ko ima opravljeno usposabljanje in preverjanje znanja iz fitomedicine.«

Shutterstock

Izvlečki in zelišča

Za varstvo pred listnimi ušmi lahko po besedah Vičarjeve uporabljamo tudi nekatere domače pripravke in osnovne snovi, denimo izvleček iz kopriv, ali pa registrirane insekticide. Obstajajo pa tudi preventivni ukrepi, eden od teh je skrb za ohranjanje in privabljanje naravnih sovražnikov, pomemben ukrep pa je tudi odstranjevanje plevelov in ostalih potencialnih gostiteljev. Listne uši odvračajo tudi nekatera zelišča, kot so sivka, šetraj, bazilika in meta. Zelo učinkovit ukrep je uporaba protiinsektnih mrež, vendar pa te lahko ovirajo tudi dostop opraševalcem.

Protiinsektne mreže je treba, tako Breda Vičar, občasno za kratek čas odstraniti zaradi oskrbe gojenih zelenjadnic in ob postopnem spravilu pridelkov. Takrat imajo listne uši možnost naleta in poškodb gojenih zelenjadnic. »Ostanke napadenih rastlin po spravilu je smiselno zadelati globlje v tla, če se listne uši že niso preselile na drugega gostitelja. Pomemben ukrep je tudi pridelava za določene vrste uši občutljivih zelenjadnic čim dlje od prehodnega gostitelja.«

Jure Kljajić

Ob koncu je specialistka za zelenjadarstvo še dejala, da je letošnje leto žal ugodno za pojav in širjenje tudi drugih zelenjadnicam nevarnih škodljivcev, denimo resarja, pršice, koruzne vešče, škodljivih stenic, med katere sodita zelena in marmorirana smrdljivka ... Tudi proti tem je treba pravočasno ukrepati, da se izognemo škodi, ki jo lahko ti škodljivci ob prerazmnožitvah povzročijo.