Lea Žnidarič je lekarno zamenjala za kmetijo
Lea Žnidarič iz Formina se je pri 39 letih odločila za popolnoma drugačno poklicno pot. Po 15 letih dela v lekarni je službo zamenjala za kmetijstvo. Prevzem družinske kmetije, na kateri že 40 let pridelujejo zelenjavo, ni bila enostavna odločitev, a po njenih besedah zagotovo prava. Kljub številnim izzivom ji delo na kmetiji prinaša veliko zadovoljstva. Kmetovanje je bila njena otroška želja, ki pa je dolgo ostala neuresničena. Po končani gimnaziji se je namreč odločila za študij farmacije in se nato zaposlila v lekarni.
»Ko me je oče pri mojih skoraj 40 letih in redni zaposlitvi v lekarni vprašal, ali bi prevzela družinsko kmetijo, sem bila sprva presenečena. Po resnem in tehtnem premisleku sem sprejela njegovo ponudbo. Že v petem razredu osnovne šole sem namreč govorila, da bi se rada ukvarjala s kmetijstvom. Takrat oče nad to idejo ni bil najbolj navdušen. Dejal mi je, da sem preveč dobra učenka in da je kmetijstvo trd kruh. Zato od srednje šole naprej nisem več pomislila na kmetijstvo,« pove Lea.
Nato se je usmerila povsem v farmacijo, predvsem zaradi želje pomagati drugim, študij uspešno zaključila in se zaposlila v lekarni. »Vsaka služba zahteva svoje, v kmetijstvu si kot multipraktik, delaš veliko stvari, vedela sem tudi, da bo veliko več fizičnega dela. Največ mi pomeni predvsem to, da imam svobodo razporejanja svojega časa,« poudari sogovornica.
Zdravje na prvem mestu, tudi pri kmetovanju
Njihova kmetija in podjetje Zelenjava Forminka, ki je še vedno v lasti njenega očeta Ivana Kelenca, pomembno prispevata tudi k prehranski varnosti v Sloveniji. Čeprav ni več zaposlena v lekarni, ji je zdravje ljudi ostalo na prvem mestu. Prav zato so previdni pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
»Naše pridelke škropimo, a v primerjavi s kmetijami drugod po Evropi veliko manjkrat. Por škropimo največ trikrat v sezoni, na Poljskem pa recimo na vsakih pet dni. Takšna zelenjava je preškopljena v primerjavi s slovensko,« poudari sogovornica. Njihovi pridelki so zaradi tega manjši, vendar po besedah Lee kakovostnejši in bolj zdravi.
»Slovenski standardi glede uporabe sredstev za varstvo rastlin so zelo visoki, zato vseh kmetov, ki pridelujemo v EU, ne bi smeli obravnavati enako. Če bi v Sloveniji uporabo fitofarmacevtskih sredstev zmanjšali še za 30 odstotkov, bi mi že prišli v kritično območje, ko ne bi mogli pridelati ničesar več – seveda dokler se ne razvijejo nove tehnologije ekološke pridelave. Včasih je res težko. Letos imamo na primer težave na vsaj štirih njivah, kjer herbicidi niso delovali in sploh ne vemo, ali nam bo uspelo kaj pridelati.«
Zaprtje kanala lahko ogrozi obstoj kmetije
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
