Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Umrl je v zaporu v Haagu, kjer je bil junija 2021 obsojen na dosmrtno ječo zaradi vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini ter genocida v Srebrenici. Vest o njegovi smrti je potrdila njegova družina, ki si je skupaj z državo Srbijo več mesecev prizadevala, da bi zaradi resnih zdravstvenih težav Mladića izpustili na zdravljenje domov.

Rodil se je 12. marca 1942 v vasi Božanovići v BiH, ki pa je bila takrat del Neodvisne države Hrvaške (NDH). Po osnovni šoli se je preselil v Sarajevo, kjer se je zaposlil kot kovinostrugar v podjetju, ki je proizvajalo predvsem orožje, in tam se je navdušil nad vojsko. Leta 1965 se je začela njegova kariera v JLA, v kateri je prišel do čina generala. Bil je znan po svoji strogosti, disciplini in fanatični zvestobi vojski in Jugoslaviji.

V času, ko je nekdanja skupna država začela razpadati, je bil Mladić poveljnik korpusa v Prištini, konec junija 1991 pa je bil sredi stopnjevanja konflikta na Hrvaškem premeščen v Knin. Maja leta 1992 je bil imenovan za načelnika glavnega štaba vojske Republike Srbske, na tej funkciji je bil do decembra 1996.

Zločin v Srebrenici

Pod njegovim poveljstvom je vojska zagrešila številne vojne zločine. Osrednja dogodka med vojno v BiH, za katera je bil Mladić obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in genocid v Srebrenici ob meji s Srbijo, v katerem so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Haaško sodišče je obtožnico proti Mladiću vložilo še pred koncem vojne v BiH julija leta 1995, a se je dolgo časa izmikal roki pravice. Sprva je pod zaščito srbske vojske živel razkošno, po padcu predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića z oblasti leta 2000 pa se je pritisk nanj stopnjeval.

Po smrti Ratka Mladića za zapahi še 14 vojnih zločincev, nekateri bi lahko še prišli na prostost

Po Mladićevi smrti za zapahi še 14 vojnih zločincev, dosmrtno le štirje

Ujet po 16 letih na begu

Med iskanjem so se pojavljala ugibanja, da se skriva v različnih vojaških objektih in vojašnicah ter da so ga videli v Beogradu in drugod. Februarja 2006 je celo odjeknila novica, da so ga našli in aretirali, vendar jo je srbska vlada kmalu zatem zanikala. Njegova družina je leta 2010 zahtevala, da Mladića razglasijo za mrtvega, vendar je sodišče zahtevo zavrnilo.

Njegova aretacija in izročitev sta bili eden od pogojev za začetek pogajanj o pristopu Srbije k Evropski uniji. Bil je eden najbolj iskanih vojnih zločincev na svetu, 26. maja 2011 so ga po več kot desetletju in pol skrivanja aretirali v vasi Lazarevo na severu Srbije v hiši enega od njegovih sorodnikov. Britanski Guardian je na podlagi pogovorov z njegovimi sorodniki, sodnih dokumentov ter poročil srbskih in mednarodnih preiskovalcev, ki so ga leta 2011 prijeli, pred časom sestavil mozaik njegovega dolgoletnega skrivanja. Zasledovalcem se je uspešno izmikal, ker je zaupal le peščici ljudi, molk pa si zagotavljal z grožnjami.

Obsojen 8. junija 2021

General Đorđe Ćurčin je za Guardian opisal, kako je bil videti običajen dan z Mladićem v času njegovega skrivanja. "Pogovarjala sva se, se sprehajala po gozdu in igrala šah. Tudi kartala sva in igrala namizni tenis. Nato sva kosila in se znova odpravila na sprehod po gozdu," je povedal.

Sojenje se je začelo 16. maja 2012, 22. novembra 2017 je bil na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojen na dosmrtno ječo, ki jo je po pritožbi sodni senat potrdil 8. junija 2021.

Profimedia

Težave z zdravjem

Že vse od prihoda v pripor naj bi ga mučilo slabo zdravje. Ko je bil še na begu, naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, nato pa v priporu še srčni infarkt, pozneje je imel še nevrološke in druge kardiovaskularne težave. Njegovi odvetniki so na podlagi njegovega slabega zdravja zanj večkrat zahtevali predčasni izpust. Nazadnje so prošnjo vložili 18. avgusta, a jo je mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, ki je nasledil Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, zavrnil.

Vodstvu haaškega sodišča je prošnjo, naj izpustijo Mladića, da bi lahko umrl v Srbiji, pred tednom dni po poročanju časnika Blic v pismu naslovil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. To naj bi njegovo zahtevo zavrnilo. Zdravnik Ognjen Gudelj, ki je po lastnih besedah osem let skrbel za Mladićevo zdravje, je prepričan, da mu v Haagu niso omogočili ustreznega zdravljenja.

Ratko Mladić je imel z ženo Boso sina Darka. Imel je tudi hčer Ano, ki je leta 1994 pri 23 letih storila samomor, in to z očetovo pištolo, ki jo je ta prejel kot najboljši kadet vojaške akademije, je poročal Tanjug. Mladiću so po aretaciji dovolili obiskati njen grob.