Vanesa Jaušovec

Letošnja žetev se počasi bliža koncu, saj je glavnina žita požetega. Potem ko so kmetje začeli ječmen z njiv spravljati okrog 18. junija, se je pšenica začela žeti okrog 25. junija. V Sloveniji je bilo z obema kulturama zasejanih približno 49 tisoč hektarjev vseh površin, od tega okrog 27 tisoč hektarjev pšenice in 22 tisoč hektarjev ječmena. V Pomurju, ki velja za žitnico Slovenije, so kmetje pridelovali pšenico na slabih 15 tisoč hektarjih, ječmen pa na 7 tisoč hektarjih.

Prve ocene kažejo, da je bila letošnja letina kljub pomanjkanju padavin in visokim temperaturam v fazi zorenja žit povprečna. Pridelki ječmena so bili solidni predvsem tam, kjer so bili pravočasno in strokovno izvedeni vsi tehnološki ukrepi, pri pšenici pa so bili pridelki predvsem na lahkih prodnatih tleh, kjer je bilo izrazitejše pomanjkanje padavin, ter pri poznih sortah nekoliko nižji od povprečja, je ocenil Boštjan Ferenčak, vodja javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota.

Vanesa Jaušovec

»Vseeno smo glede na vremenske razmere, ki so jim bila žita izpostavljena med vegetacijo, lahko zadovoljni. Kakovost žit je bila namreč do pojava padavin povprečna, sedaj v zadnji fazi žetve in po padavinah pa je nekoliko padla,« je še povedal sogovornik.

Manjkajo beljakovine

S temi ocenami se strinja tudi Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, kjer so žita odkupovali na odkupnih mestih v Črncih, Fokovcih, Prosenjakovcih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Kot je povedal, je letošnja letina sicer količinsko povprečna, kakovost pa je zaradi nižje vsebnosti beljakovin nekoliko slabša od pričakovane. »Predvidevamo, da je to posledica visokih temperatur in sušnih razmer.«

V KZ Radgona so doslej prevzeli približno 80 odstotkov pričakovane količine, skupno bodo tako odkupili okrog 5000 ton pšenice, 1200 ton ječmena, 500 ton oljne ogrščice, 200 ton tritikale in okrog 400 ton rži. »Dejstvo je, da smo imeli običajno izmed vse odkupljene pšenice od 60 do 70 odstotkov krušne pšenice, letos je skoraj polovico krmne,« poudari Rihtarič.

Vanesa Jaušovec

Tudi v Splošni kmetijski zadrugi (SKZ) Ljutomer - Križevci so z odkupi večinoma že pri koncu, skupno so doslej prevzeli okrog 5500 ton pšenice, približno 500 ton še pričakujejo. »Žetev je bila dobra, pridelki konkretni, manjkajo pa predvsem beljakovine pri pšenici. Gnojila, ki so ji bila dana, da bi dvignila raven beljakovin, očitno v teh sušnih razmerah pri pšenici niso najbolje delovala,« je opisal Slavko Petovar, direktor zadruge.

Tudi pri njih imajo letos več kot 55 odstotkov krmne pšenice, najboljše krušne je malo. »Običajno smo imeli nekje polovico krušne in polovico krmne, letos je to razmerje obrnjeno in je krmne bistveno več,« pove direktor zadruge, ki sodeluje z okrog 200 kmeti in kooperanti.

Jure Kljajić

Pšenico, ki jo odkupujejo vse od Hrastja - Mote do Razkrižja, pomemben del odkupijo tudi z območja proti Ormožu, nekaj pa od kmetov iz Prekmurja, bodo v celoti prodali slovenskim kupcem. Krušno žito bodo prodali podjetju Mlinopek iz Murske Sobote, krmno pšenico pa, tako kot KZ Radgona, podjetju Jata Emona s sedežem v Ljubljani.  

Že tri leta v izgubi

Letošnja vegetacija žit in potrebno izvajanje tehnoloških ukrepov sta se začela že februarja, marca so padle povprečne količine padavin, medtem ko je bila aprila in maja količina padavin za tretjino manjša kot običajno, zaradi česar so bile rastline izpostavljene sušnemu stresu. Pozitivno je bilo, da maja temperature niso bile visoke, zato so lahko žita kljub pomanjkanju vlage še vegetirala. Junija in julija so nastopili vročinski valovi, ki so pospešili zorenje in povzročili prisilno zrelost, ki se je bolj kot pri ječmenu izrazila pri pšenici, ki je bila v nižji razvojni fazi kot ječmen, je razložil Ferenčak.

Jure Kljajić

V zadovoljstvo pa letos kmetom ponovno niso niti odkupne cene, saj spet ne pokrivajo proizvodnih stroškov, s čimer se pri proizvodnji pšenice srečujejo že zadnja tri leta. »Če se bo ta trend nadaljeval in se stroški pridelave ne bodo pokrivali, obstaja nevarnost, da se bo pridelava žit v želji in potrebi po zniževanju stroškov ekstenzivirala, kar pa bo vplivalo na zmanjševanje pridelkov in posledično na padec samooskrbe, ki je že tako nizka,« je še povedal Boštjan Ferenčak.

Sledi obdelava tal
Po žetvi žit je treba tla rahlo površinsko obdelati, da se pospeši kalitev plevelnih semen in izpadlega zrnja v zgornjem sloju tal. Ko plevelna semena vzniknejo, je treba tla ponovno plitvo obdelati in posejati s strniščnimi dosevki ali rastlinami za zeleno gnojenje, odvisno od tega, kaj so pridelovalci načrtovali in v katerih ukrepih so. Če so tla zbita v globini, je po spravilu žit idealen čas, da se opravi globinsko rahljanje tal, prav tako je potrebna kalcifikacija tal, če je pH-vrednost nizka.