Arhiv Lokalno.si

Tudi tokrat smo 60. Turistični teden v Črni na Koroškem zaključili s prireditvijo »Na gaudi se dobimo«, katere glavni organizator smo že vrsto let FS KD Gozdar, v sodelovanju z Občino Črna ter Zvezo kulturnih društev Črna. Na prireditvi je sodelovalo 8 folklornih skupin iz različnih koncev Slovenije; FS KD Gozdar Črna na Koroškem, KUD Goričko Gornji Petrovci, Folklorna skupina Blaž Jurko Razbor, Folklorno društvo Ivan Laharnar Planota, Folklorna skupina Nasmeh, Kulturno društvo Svoboda center - folklorna skupina Trbovlje, Šaleško folklorno društvo Koleda in KUD JÓZSEF ATTILA MOTVARJEVCI - JÓZSEF ATTILA ME SZENTLÁSZLÓ.

Večina folkloristk in folkloristov je v Črno prispela že v dopoldanskih urah, z zanimanjem so si ogledali krajevne znamenitosti, med drugimi tudi Etnološki muzej ter Olimpijsko zbirko, ki se nahajata v samem centru Črne. V zgodnjih popoldanskih urah je sledil sprejem ter pogostitev vseh 180 udeležencev pri županji Občine Črna na Koroškem mag. Romani Lesjak, nato povorka po vasi in predstavitev skupin s pesmijo in plesom v dvorani kulturnega doma, kjer je bilo poskrbljeno tudi za dobro voljo in smeh, saj so nam člani KUD Goričko pripravili zelo zabaven skeč, v katerem ni manjkalo prigod iz šolskih klopi.

Še pred njimi smo se predstavili domačini, Folklorna skupina KD Gozdar. Prvotno je skupina delovala v Kulturnem umetniškem društvu Gozdar. Pod okriljem črnjanskih gozdarjev so v društvu prepevali, plesali, igrali harmoniko in recitirali gozdni delavci, pavri, knapi, uslužbenci, srednješolci in drugi mladi iz Mežiške doline. Od leta 1995 je folklorna skupina aktivna v samostojnem Kulturnem društvu Gozdar. Prvi nastop so plesalke in plesalci izvedli v narodnih nošah, ki so jim jih posodili iz takratne folklorne skupine Prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple. Noše, v katerih plešemo še danes, so nastale po raziskavah dr. Marije Makarovič. Folklorna skupina je in prenaša koroške plese in pesmi ter širi ljudsko tradicijo bic in dedijev na mlajše rodove v domačih krajih, izven koroškega »špevtnatega« plota po Sloveniji in evropskem prostoru. Že več kot 30 let promovira Črno na Koroškem kot pestro kulturno gnezdo tudi izven državne meje. Na vajah se enkrat tedensko zberemo v Žerjavu mladi iz vse Mežiške doline. Umetniško vodenje folklorne skupine je v drugi polovici leta 2012 prevzela, od Mojce Pori, Mojca Kovač Piko, ki poleg ubranega plesnega koraka skrbi za ljudsko petje. Za prijetno vzdušje v skupini se trudi in skrbi poleg ostalih članic in članov dolgoletni predsednik folklorne skupine Rudi Piko. Namen skupine ni samo dobro plesati in prepevati. Pomembno je tudi osveščati mlade in stare. To skupini uspeva, saj se v njej družijo mladi od 15 do 59 let starosti. Uspeh skupine je tudi v tem, da so iz številnih plesalk in plesalcev nastale kulturne družine, v katerih se že dve generaciji folklorno udejstvujeta. Skupina ustvarjalno živi in deluje po zaslugi današnjih preteklih voditeljic in muzikantov še danes.

Za nami so na odru s skečem nastopili KUD Goričko Gornji Petrovci, ki aktivno deluje v današnji sestavi že 21 let. V društvu je danes kar 29 članov, ki pa vsi plešejo predvsem goričke svatovske plese in s tem ohranjajo kulturno dediščino svojega kraja. Že vrsto let deluje znotraj društva tudi gledališka skupina, ki šteje 13 članov in uprizarjajo zabavne skeče avtorja in režiserja ter člana društva, Aleksandra Ružiča. Članice in člani KUD Goričko pa so se tokrat odločili, da ne bodo plesali, ampak so nas spravili v dobro voljo s skečem. Saj ne le da v društvo odlično plešejo, kar so nam dokazali že pred leti, ko so prav tako v avgustu nastopili pri nas v Črni, pač pa znajo občinstvo tudi dobro nasmejati. Na odru so predstavili eno šolsko uro, pri kateri naj bi se učili o pesniku Francetu Prešernu, a učenci so mislili na vse drugo in prihajalo je do zabavnih situacij.

Domačinom so se s spletom štajerskih plesov predstavili tudi folkloristi FS Blaž Jurko Razbor, ki je bila ustanovljena leta 2010. Iz naključnih srečevanj in želje po druženju, se je začela tudi zgodba o negovanju pristne ljudske pesmi in plesa. Tako se je skozi čas oblikoval lastni program, ki obsega poustvarjanje štajerskih plesov, iger in glasbe. Prelomno je bilo leto 2013, ko so začeli nastopati v nizu prireditev s pomenljivim naslovom Iz skrinje naših dedov in babic. To leto si bodo posebej zapomnili zaradi novih kostumov, na katere opozarja tudi fotografska razstava Od fotografije do kostuma, ki prikazuje oblačilno kulturo na Sevniškem iz obdobja 1900. Ponosni so tudi na sedaj že tradicionalni celovečerni dogodek pod naslovom Folklorno-vinogradniški večer na Razborju, na katerem predstavijo njihovo enoletno delo, hkrati pa je to tudi priložnost za zahvalo ter tkanje novih prijateljskih vezi. Želijo si tudi v prihodnje poustvarjati izročilo njihovih krajev, predvsem pa kulturno dediščino Blaža Jurka, po katerem nosijo tudi ime. S Primorskega konca je v Črno prispelo Folklorno društvo Ivan Laharnar- Planota, ki deluje že od leta 1957. Društvo je dobilo ime po domačinu s Šentviške Gore, organistu, skladatelju, gostilničarju in županu Ivanu Laharnarju. Društvo danes šteje 24 članov, povprečna starost plesalcev in plesalk je 20 let. Konec tedna se družijo na vajah, kjer skušajo ohraniti plese in navade iz zakladnice preteklosti. Ko pa si fantje na glavo poveznejo klobuke, dekleta pa opasajo predpasnike, s takšnim veseljem zaplešejo zibnšrit, ta potrkano, rašplo, metltanc ali pa muho in ajns, da se krila dvignejo, njihova grla pa zavriskajo in tudi v Črni je bilo tako, saj so nam zaplesali splet Tam na vasi sred vasi.

Za zelo dobro vzdušje so poskrbele tudi članice Folklorne skupine Nasmeh, ki so pritegnile marsikakšen pogled mimoidočih, predvsem moških, saj v skupini plešejo same ženske. Skupina deluje že deseto leto kot krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. Od leta 2012 jo vodi mentorica Branka Moškon. V skupini je dvajset plesalk in dva godca in vse povezuje želja po plesu ljudskih plesov in tako ohranjanju slovenskega ljudskega izročila s pesmijo in plesom. Plešejo dolenjske, belokranjske in prekmurske plese. Oblačila pa so izdelana po dolenjski kostumski podobi iz začetka 20. stoletja. Zaplesale so nam Prekmurske plese, ki se v osnovi ne razlikujejo od drugih slovenskih plesov, le da jih tu drugače imenujejo in na svoj način plešejo, saj jim je prekmurski človek vtisnil pečat svojega značaja in doživljanja. Skupina Nasmeh je zapela Teče mi teče vodica in zaplesala mrkfco, ceplpolko in vse kar lazi po tem sveti.

Predstavila se je tudi Folklorna skupine iz Trbovelj, ki deluje že 27 leto. Z veseljem in ljubeznijo do ljudskih plesov in pesmi ohranjajo ljudsko izročilo. Udeležujejo se prireditev tako doma kot drugod po Sloveniji in tujini. Kulturno društvo Svoboda center - folklorna skupina Trbovlje je zaplesala splet gorenjskih plesov in s potrkavanjem, ki je značilno za gorenjske plese, pričara podobo Gorenjca.

Velik aplavz pa so poželi predstavniki Kulturnega društva József Attila, ki so zaplesali Madžarske plese. Društvo je nastalo na pobudo vaščanov, ki so že nekaj let pred ustanovitvijo društva uspešno nastopali na domačih proslavah. Pod vodstvom učiteljice Matilde Vöröš ter mentorja in harmonikarja, žal pokojnega, Geze Dora starejšega je aktivno delovala folklorna skupina, recitatatorji in pevski zbor. Z uradno registracijo društva leta 1979 so člani še bolj pristopili k delu. Pod mentorstvom Geze Dora starejšega in Geze Dora mlajšega ter njuni glasbeni spremljavi se je v nekaj letih izoblikovala kvalitetna folklorna skupina, ki je ponesla sloves domače vasi daleč po domovini ter po tujini. V letošnjem letu praznuje kulturno društvo častitljivih 35 let delovanja.

Iz še enega rudarskega mesta pa se je v Črni predstavilo tudi Šaleško folklorno društvo Koleda iz Velenja, ki že 44 let predstavlja slovensko ljudsko izročilo doma in po svetu. V tujini so gostovali več kot 80-krat, prepotovali Evropo, bili v ZDA, na Tajvanu, na Kitajskem... Uveljavili so se kot kvalitetna in uspešna skupina in se predstavili na vseh večjih evropskih folklornih festivalih. So dobitniki občinskih, republiških in mednarodnih nagrad. S folkloro se ukvarjajo ljubiteljsko. Učijo se in predstavljajo ljudske plese, pesmi in običaje, skrbijo za izvirne narodne noše/kostume in seveda tudi glasbila. ŠFD Koleda, sestavljajo člani, ki so polni elana in velikih načrtov za sedanjost in prihodnost, saj se zavedajo, da so pomemben temelj ohranjanja narodne dediščine, kar je velika in pomembna naloga Znotraj Šaleškega folklornega društva je več skupin, otroška skupina, mlajšo srednja skupina, starejša skupina, Sok skupina in skupina upokojenk. Poleg teh skupin pa je v društvu tudi alpski sestav in tamburaši. Skupina ki se nam je predstavila tokrat ima vaje enkrat tedensko ob petkih, seveda pa ne gre brez kakšnih vikend in intenzivnih vaj. Od septembra so se plesalci in godci predstavili na 42. nastopih. V juliju so gostovali na Portugalskem. V novi sezoni pa bo skupina stopila v 45. leto delovanja.

Za konec prireditve je sledila še podelitev priznanj in daril vsem sodelujočim ter večerja in druženje ob dobri glasbi in petju vse tja do poznih večernih ur. Razšli smo se dobre volje, polni lepih spominov ter tudi ta dan stkali veliko novih prijateljskih vezi. Ob koncu bi se v imenu FS KD Gozdar zahvalila tako vsem skupinam kot tudi obiskovalcem, da ste nam pričarali en super kulturni dan v Črni, v upanju, da se kmalu zopet srečamo.