Forma Viva dočakala abrahama
S sinočnjo slovesnostjo v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac je kostanjeviški mednarodni simpozij kiparjev Forma Viva tudi uradno proslavil pol stoletja delovanja. Najstarejša kontinuirano delujoča kiparska manifestacija v Evropi s štirimi delovišči - ob Kostanjevici združuje še Sečo pri Portorožu, Ravne na Koroškem in Maribor - je prav gotovo fenomen v svetovnem merilu. Poleg grafičnega bienala ter bienala industrijskega oblikovanja pa po besedah višjega kustosa v kostanjeviški galeriji Gorana Milovanovića zagotovo največja manifestacija na likovnem področju v naši polpretekli zgodovini.
"Prvih 50 let je kljub različnim tegobam dočakala v solidni kondiciji. Še je živa in to je tisto, kar šteje. Njena slavna sovrstnica, o kateri je te dni veliko govora, Renaultova Katrca je na primer že zdavnaj v pokoju," je pot, ki jo je doslej prehodila Forma Viva, v šali opisal Milovanović.
Sinoči je bila na ogled tudi dokumentarna razstava z naslovom Forma Viva – 50 let, simpozij pa bodo v Kostanjevici zaključili 30. julija s svečano umestitvijo novih skulptur v park skulptur Forme vive, ki se razprostira okrog Galerije Božidar Jakac.
Osnovna ideja simpozija je bilo sicer druženje in izmenjava izkušenj kiparjev iz vseh koncev sveta ter ustvarjanje monumentalnih skulptur na prostem. A Forma Viva je bila mnogo več. Z njo se je namreč Kostanjevica uvrstila na slovenski pa tudi svetovni kulturi zemljevid, velik pomen pa je imela tudi za razvoj kraja.
"Živeli smo s kolonijo kiparjev, v kateri je bila komunikacija pogosto odvisna predvsem od rok in je bila vedno prijetna družba. Forma Viva je Kostanjevici prinesla napredek, saj jo je povezala z ostalimi slovenskimi kraji, prav tako pa tudi s svetom. Osnovna šola, kjer so kiparji prvih 10 let prenočevali, je ob 1. simpoziju dobila vodovod in sodobne sanitarije, Kostanjevica pa kmalu za tem še prvo restavracijo," je o pomenu mednarodnega simpozija za Kostanjevico in Kostanjevičane spregovoril slavnostni govornik dr. Andrej Smrekar, sicer sin Lada Smrekarja, dolga leta enega izmed "stebrov" tega simpozija.
Da je zanimanje za simpozij v tujini še vedno izjemno živo, pa dokazuje tudi število letos prijavljenih umetnikov. Strokovna komisija je tako lahko izbrala tri kandidate med 85-imi prispelimi prijavami. Na delovišču letošnje Forme Vive lahko tako še vse do konca julija srečate Denisa Kraškovića iz Hrvaške, Karen Macher Nesta iz Peruja in Reinholda Neururerja iz Avstrije, katerih dela bodo razstavljena konec tega meseca.
