Slovenija včasih kar malo poklekne
Na povabilo sevniškega poslanca Tomaža Lisca je sinoči v Mladinskem centru Sevnica na pogovornem večeru sodelovala Evropska poslanka Patricija Šulin. Na pogovoru Slovenija v Evropi. Aktualna politična situacija v Sloveniji in v EU: Kako naprej? je v začetku podrobno predstavila ustroj in delovanje Evropske unije in svoje delo v njem. Ob tem je omenila tudi druge slovenske poslance, ki v različnih političnih skupinah zastopajo našo državo v Evropski uniji.
Ko je Šulinova govorila o financiranju, je poudarila, da je zelo pomembno, da posamezne države članice in tako tudi Slovenija za denar zaprosijo, ker ga Evropska unija pač ne ponuja naokoli.
Brexit, migracije, sporazum CETA in terorizem so po njenem štiri sedanje aktualne teme v Evropski uniji. Nad izglasovanim britanskim izstopom so razočarani mladi v tej državi. Omenila je tudi francoske pobude za izstop te države iz Evropske unije in poudarila, da osebno želi prihodnjo trdno evropsko povezavo brez izstopov.
Migracije postavljajo v Nemčiji pod vprašaj zmago Merklove na volitvah. Po besedah Šulinove, so med migranti, ki so potovali skozi Slovenijo šli tudi teroristi. Ali je Slovenija varna, je po njenem težko reči z gotovostjo. Teroristi po njenem izbirajo cilje, kjer je veliko ljudi in kjer so strateški interesi. Slovenija ima jedrsko elektrarno, kot je zadeve povezala poslanka.
Kot je napovedala, bo gostila enega od evropskih, neslovenskih, poslancev, in med tem obiskom bodo obiskali uspešnega podjetnika Akrapoviča.
Ko je govorila o uspešnih podjetnikih, je omenila Iva Boscarola. Povedala je, da Evropska unija, očitno pod vplivom močnih francoskih in še nekaterih podjetij, spreminja predpise, ki opredeljujejo ultra lahka letala. Te spremembe bi škodile Boscarolu, ker bi bila njegova letala glede na nove določbe pretežka. Zato si tudi Šulinova prizadeva vplivati na nastajajoče evropske predpise, da ne bi prizadeli slovenskega izdelovalca letal.
Poslanec Tomaž Lisec je med drugim dejal, da bo po napovedih Evropska unija po letu 2020 zaostrila sistem izplačevanja kmetijskih subvencij. To bi bil po njegovem hud udarec tudi za Slovenijo. V novih, zaostrenih, razmerah bi veliko slovenskih kmetij propadlo. »Slovensko kmetijstvo bo po letu 2020 zelo drugačno,« je menil Lisec, ki je med drugim rekel, da v Sloveniji 2.500 kmetij izgine na leto iz katastra.
Udeleženci so se s svojimi stališči in vprašanji dotaknili številnih aktualnih domačih in tujih tem. Tako so med drugim razpravljali o odtekanju izginulega slovenskega javnega denarja v davčne oaze. Načeli so tudi vprašanja, ali smo Slovenci domoljubni, kakšen šolski sistem ima država in kakšnega uvaja.
Tomaž Lisec je kritiziral vajeniški šolski sistem, ki ga uvaja Slovenija. Pri tem je menil, da je v tem pogledu srednja šola v Sevnici s svojim načinom izobraževanja veliko bolj uspešna, kot bodo šole, ko bodo izobraževale po novem državnem zakonu o vajeništvu. Lisec je obžaloval, da se država uvajanja vajeništva loteva šele zdaj, in da pri tem slabo posnema zamisli za to področje, med predlagatelji katerih je bil pred leti tudi sam.
Ko so razpravljali o varnostnih razmerah v Evropi in o razmerjih moči v mednarodni skupnosti, so udeleženci sinočnjega pogovora menili, da je v enem delu Evrope čutiti močan vpliv Rusije in da je Slovenija poleg, ko nekatere države podpirajo Rusijo. Tako pripadnost Slovenije so sinočnji razpravljavci ocenili za neustrezno. Eden od navzočih je menil, da ima Putin v Zahodni Evropi 60.000 agentov in taka prisotnost Rusije je deloma kriva za nestabilnost Evropske unije, ki se odraža tudi v pobudah za izstope članic iz Unije.
Matjaž Prevejšek je priostril vprašanje, kdaj bo Evropska unija poskrbela za tržno gospodarstvo. Izpostavil je tudi napovedi o nujni prodaji NLB. Bogdan Krašna je opozoril na pomanjkanje domoljubja. »Sem za Evropo. Ampak mi moramo Evropo narediti sami doma,« je rekel. Ob tem je dal za primer Avstralijo. Avstralski predsednik poudarja, da je njegova država odprta do sveta in do tujcev. A kdor pride v Avstralijo, mora sprejeti in spoštovati avstralski red in način življenja. Krašna pogreša tako samozavest Slovenije, tudi tedaj, ko v našo državo pride »nekdo iz Evrope«.
Pogovorni večer - tam je zbrane nagovorila tudi predsednica regijske koordinacije SDS Posavje Martina Prevejšek, udeležili so se ga številni predstavniki SDS s širšega območja, nanj je prišel tudi poslanec koalicije Demos Slavko Kmetič - so deloma namenili tudi prihodnjim volitvam in možnim političnim povezovanjem v tem okviru.
Iz razprav je bilo mestoma čutiti tudi oceno, da so mediji nenaklonjeni stranki SDS.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
