Vilmin večer navdušil
Minuli konec tedna je Občina Trebnje organizirala Vilmin večer, glasbeno-gledališki dogodek v spomin na rojakinjo, operno pevko svetovnega slovesa Vilmo Bukovec Kambič. Dogodek v polni dvorani kulturnega doma v Trebnjem, kjer je umetnica mednarodnega slovesa večkrat nastopila, se je sklenil s stoječimi ovacijami za ustvarjalce Vilminega večera. Predpremiere in premiere dogodka se je skupno udeležilo več kot 300 ljudi, so sporočili s trebanjske občine.
Županja Mateja Povhe je v nagovoru med drugim poudarila, da je Vilmin večer prvi korak k zavedanju pomena naše rojakinje, k spoštovanju spomina nanjo in k navduševanju mlajših generacij za opero in druge uprizoritvene umetnosti.
Vilmin večer sta izvedla društvo Praetorium Latobicorum in Glasbena šola Trebnje, pobudnice dogodka so članice Klekljarske skupine Žnurce. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V središču prireditve je bila predstavitev dediščine velike rojakinje, ki je svojemu rojstnemu kraju zapustila številne predmete, kostume in dopise, ter približati opero mlajšim rodovom. Večer so soustvarili umetnice in umetniki, ki so presegli meje lokalnega okolja in ki s svojim ustvarjanjem žanjejo uspehe doma in na tujem.
Izbrane arije iz svetovne operne zakladnice so izvedli: sopranistki Jerica Steklasa in Iris Bečaj, tenorist Rok Ferenčak in pianist Tadej Horvat ob spremljavi Komornega ansambla učiteljev Glasbene šole Trebnje pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija. Občinstvo je zapuščino Vilme Bukovec Kambič ter utrinke njenega življenja in dela spoznavalo skozi pripoved, ki sta jo oživila dramska igralka Ana Pavlin in režiser Marko Plantan.
Predpremiero in premiero si je, kot omenjeno, ogledalo skupno več kot tristo obiskovalcev. Med njimi so bili tudi Marko Košir (avtor knjige o Vilmi Bukovec Kambič), Marko Kambič (zaslužen za dodelitev dediščine Trebnjemu) in Jožica Vrhunc (negovalka gospe Vilme Bukovec Kambič).
O VILMI BUKOVEC
Vilma Bukovec Kambič, ena od naših najbolj znanih sopranistk, se je rodila 27. februarja 1920 v Trebnjem, na grajski pristavi. Življenje je posvetila operi in oblikovala vrsto neponovljivih likov, predvsem kot prvakinja ljubljanske Opere. V štirih desetletjih bogate kariere aktivnega nastopanja je kot solistka gostovala v več državah: med drugimi v Franciji, Belgiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Egiptu, takratni Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Največje uspehe je doma in v tujini dosegla v vlogah Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenufe, Thaïs … Nastopila je skoraj 1500-krat, v skupno 58 vlogah iz 48 oper. Za svojo poustvarjalnost je med drugim dobila prvo nagrado in zlato medaljo na tekmovanju v Toulousu (1954), prvo nagrado na tekmovanju v Verviersu (1955) in Prešernovo nagrado za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957).
Z odra ljubljanske Opere se je poslovila leta 1982, ko je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, nato pa tudi Betettovo nagrado. Leta 2000 je dobila srebrn častni znak svobode Republike Slovenije za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti ter za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru. 2003 je postala častna občanka Metlike, 2004 pa častna občanka Trebnjega. Vilma Bukovec Kambič je umrla decembra 2016 v 97. letu starosti.
