B. Grabrijan, arhiv  lokalno.si

##IMAGE-3601894##

V Miličih ob slovensko-hrvaški meji v Občini Črnomelj so z današnjo liturgijsko slovesnostjo ob godu sv. Petra in sv. Pavla obeležili prenovo tamkajšnje tema apostoloma posvečene pravoslavne cerkve. Denar za večletno prenovo so poleg prispevka črnomaljske občine prispevali še gospodarstveniki, znani umetniki, športniki, politiki in drugi donatorji, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Prenova leta 1912 zgrajene cerkve je stala nekaj več kot 60.000 evrov. Končali so jo z nedavno strešno prenovo, za katero so približno 25.000 evrov zbrali na donatorski večerji v Ljubljani v začetku meseca, na katero so predstavniki slovenske srbske skupnosti povabili gospodarstvenike, umetnike, športnike in politike.

Med pobudniki ljubljanskega zbiranja prispevkov je bil tudi direktor agencije Ninamedia Nikola Damjanić, ki je za STA povedal, da so želeli prispevati k ohranitvi belokranjskih pravoslavnih cerkva in pomagati srbski lokalni skupnosti, ki na območju Bele krajine pol stoletja živi v sožitju s preostalim prebivalstvom.

Današnje slovesnosti se je udeležil tudi dramski režiser Dušan Jovanović, ki je enako poudaril pomen večstoletnega verskega in drugačnega sožitja v Beli krajini. Gre tudi za večkulturnost, ki bogati Slovenijo, je še povedal za STA.

Po besedah predsednika lokalne cerkvene občine Marindol Sima Selakovića so se cerkvene prenove lotili pred nekaj leti. Zanjo so najprej sami zbrali približno 27.000 evrov, črnomaljska občina je za prenovo zvonika predlani prispevala pet tisoč evrov, strešna prenova pa jih je stala dodanih približno 27.000 evrov.

Cerkev sv. Petra in Pavla so sicer na mestu dotrajane starejše in manjše predhodnice leta 1912 zgradili pravoslavni verniki, potomci uskoških Srbov, ki so se v begu pred Turki v Beli krajini naselili v 16. stoletju.

V Beli krajini živi še približno štiristo avtohtonih Srbov, njihovo število pa se zaradi asimilacije in razseljevanja zmanjšuje, je še dejal Selaković.

Po podatkih spletne Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem so belokranjske uskoške vasi Miliči, Marindol, Bojanci in Paunoviči v 16. stoletju nastale kot del protiturškega obrambnega sistema Vojne krajine.

Pred Turki je takrat bežala tudi pravoslavna duhovščina, ki je zgradila pravoslavne cerkve, od katerih sta se v Beli krajini ohranili dve, v Miličih in cerkev Usekovanja glave Svetog Jovana Krstitelja v Bojancih.

Enoladijska cerkev sv. Petra in Pavla z elementi neoromantizma stoji na griču v zahodnem delu vasi. Nad vhodom je freska omenjenih apostolov s cerkvijo v ozadju, preprosto notranjost krasi ikonostas, delo metliške Jerebove delavnice. V gozdu streljaj od cerkve pa se skriva pokopališče. Tamkajšnje širše območje je sicer zavarovano kot del Krajinskega parka Kolpa.

Bogoslužje, ki ga v Miličih pripravljajo vsako prvo nedeljo v mesecu, poteka v srbskem jeziku. Cerkev poleg domačih obiskujejo verniki iz Črnomlja, Metlike in Novega mesta.